Kolesarjenje v Sloveniji počasi, a vztrajno narašča. V zadnjih desetih letih je bilo število uvoženih koles manjše le predlani, kar kaže na vse večje zanimanje za to trajnostno obliko prevoza.
Od kod prihajajo kolesa?
Največ koles, kar 26 odstotkov, je bilo lani uvoženih iz Italije. Sledile so Indonezija, Avstrija in Belgija.
Skupna vrednost uvoženih navadnih koles je dosegla 30,3 milijona evrov, kar pomeni, da je bila povprečna cena uvoženega kolesa 490 evrov. Pri kolesih iz Italije je bila povprečna vrednost nekoliko nižja (445 evrov), medtem ko so bila kolesa iz Indonezije bistveno cenejša, povprečno le 170 evrov.
Električna kolesa: manj uvoza, višja cena
Število uvoženih električnih koles je bilo lani najmanjše v zadnjih petih letih, uvozili smo jih 14.912. Največ jih je prišlo z Nizozemske (20 odstotkov), sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška.
Skupna vrednost uvoženih e-koles je znašala 24,5 milijona evrov, povprečna cena posameznega kolesa pa 1645 evrov.
Cene koles rastejo
Kolo za odrasle s 26-colskimi gumami je lani v povprečju stalo 325 evrov. Aprila letos so bile cene koles pri nas v povprečju za 1,7 odstotka višje kot pred enim letom.
Najvišjo medletno podražitev so statistiki izmerili aprila 2022, ko so cene koles poskočile kar za desetino (10 odstotkov).
Kako kolesarimo?
Prebivalci Slovenije so lani v povprečju opravili okoli štiri milijone poti na dan. Pri štirih odstotkih teh poti je bilo kolo glavno prevozno sredstvo.
- Povprečna pot s kolesom je bila dolga šest kilometrov in je trajala 24 minut.
- Na vsakodnevnih poteh so Slovenci skupaj prepotovali 12 milijard kilometrov – od tega s kolesom dva odstotka oziroma 202 milijona kilometrov.
Kolesarjenje v prostem času
Kar 48 odstotkov vseh kolesarskih poti (skoraj polovica) so Slovenci opravili v prostem času. S tem namenom so prevozili tudi 69 odstotkov vseh s kolesom prevoženih kilometrov.
Takšne poti so bile v povprečju daljše, devet kilometrov, in so trajale približno 35 minut.
Regionalne razlike
Največja deleža dnevnih poti, prevoženih s kolesom kot glavnim prevoznim sredstvom, sta imeli:
- osrednjeslovenska regija: šest odstotkov in
- goriška regija: pet odstotkov.
V Ljubljani je bila povprečna kolesarska pot dolga pet kilometrov in je trajala 18 minut.
Kolesarska infrastruktura
Po Eurostatovih podatkih je bilo predlani v Ljubljani 362 kilometrov kolesarskih stez ali poti, v Mariboru pa 146 kilometrov.
Po podatkih spletne aplikacije Direkcije RS za infrastrukturo, ki omogoča spremljanje podatkov iz kolesarskih števcev na 30 števnih mestih po državi, so od začetka letošnjega januarja do sredine maja največ kolesarjev našteli na kolesarski poti med Izolo in Koprom.
V Sloveniji sta dve kolesarski poti (v občinah Ljubljana in Vrhnika) ter dve kolesarski ulici (v občinah Tišina in Ruše). Na njih je na začetku letošnjega leta živelo skupno 282 prebivalcev.
Svetovni dan kolesarjenja
Svetovni dan kolesarjenja smo prvič obeležili leta 2018. Namenjen je tako spodbujanju te trajnostne oblike prevoza kot opozarjanju držav in lokalnih skupnosti, da morajo kolesarjenje upoštevati v razvojnih strategijah in pri gradnji infrastrukture.
Kolesarjenje je zdravo, okolju prijazno in vse bolj priljubljeno, a Slovenija ima še veliko rezerve, da bi kolo postalo resnično enakovredno prevozno sredstvo.
