Francoski raziskovalci so ugotovili, da drevesa lahko zaznajo ukrivljenost svojega debla in jo nato postopoma popravijo. Pri tem ključno vlogo igra napetostni oziroma tenzijski les, ki ustvarja silo in deluje na način, ki spominja na delovanje mišic pri živalih.
Poskus s topoli
Raziskovalci z inštituta INRAE in Univerze Clermont Auvergne so poskus izvedli na mladih topolih. Drevesa so najprej položili vodoravno, nato pa jih namestili v posebno vrtljivo napravo, kjer so izločili vpliv smeri svetlobe in gravitacije. Kljub temu so se ukrivljena stebla v naslednjih tednih začela ravnati, kar kaže na sposobnost zaznavanja lastne oblike oziroma propriocepcijo, poroča T3tech.
Les kot mišica
Analiza je pokazala, da drevo na eni strani stebla ustvari napetostni les, ki povzroča vlečno silo in s tem vpliva na njegovo obliko. Ko mora drevo smer rasti spremeniti, začne takšen les nastajati tudi na nasprotni strani. Obe strani tako delujeta podobno kot par nasprotujočih si mišic.
Pomembno tudi za gozdarstvo
Mehanizem drevesom pomaga popravljati držo po neurjih, plazovih in drugih dogodkih, zaradi katerih se nagnejo. Razumevanje nastajanja napetostnega lesa bi lahko pomagalo tudi pri gojenju bolj ravnih dreves in kakovostnejšega lesa. Podoben pristop bi lahko uporabili pri poljščinah za zmanjševanje poleganja žit.
Raziskava, objavljena v reviji New Phytologist, kaže, da rastline niso zgolj pasivno odvisne od svetlobe in gravitacije. Svojo obliko lahko zaznavajo in jo aktivno popravljajo, pri tem pa namesto mišic uporabljajo les.
