Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF) je leta 2025 uradno priznala peti tip sladkorne bolezni, o katerem so znanstveniki razpravljali več desetletij. Bolezen, ki je povezana z dolgotrajno podhranjenostjo, naj bi po ocenah prizadela do 25 milijonov ljudi po svetu, predvsem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Zveza si zdaj prizadeva, da bi jo v svojo uradno klasifikacijo vključile tudi druge pomembne zdravstvene ustanove, med njimi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Najpogosteje se pojavlja pri mladih in podhranjenih ljudeh
Sladkorna bolezen tipa 5 je bila prvič opisana že leta 1955 na Jamajki, vendar je bila nato več let prezrta. WHO jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za kratek čas vključila v svojo klasifikacijo, a jo je leta 1999 umaknila zaradi pomanjkanja prepričljivih dokazov, da gre za samostojno obliko bolezni. Razprave o njenem obstoju so se tako nadaljevale skoraj sedem desetletij. Pomanjkanje enotnega stališča je oteževalo raziskovanje, postavljanje diagnoz in razvoj ustreznih načinov zdravljenja.
Peti tip sladkorne bolezni je bil v preteklosti znan kot sladkorna bolezen, povezana s podhranjenostjo. Najpogosteje se pojavlja pri mladih in podhranjenih ljudeh, zlasti v delih Azije in Afrike, kjer se prebivalci soočajo z izrazito prehransko negotovostjo in omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe.
Katere tipe že poznamo?
Za razumevanje te bolezni je pomembno razlikovati med različnimi oblikami sladkorne bolezni. Pri tipu 1 imunski sistem napada celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, zaradi česar ga telo ne more več proizvajati v zadostnih količinah. Pri tipu 2 je težava predvsem v tem, da se telesne celice na inzulin slabše odzivajo, zato glukoza težje prehaja iz krvi v celice.
Sladkorno bolezen tipa 3c lahko povzročijo poškodbe trebušne slinavke, medtem ko se nosečniška sladkorna bolezen razvije v povezavi s hormonskimi spremembami med nosečnostjo.
Gre za drugačen presnovni mehanizem
Pri tipu 5 pa naj bi imel pomembno vlogo dolgotrajen primanjkljaj hranil, ki lahko ovira normalen razvoj trebušne slinavke in vpliva na njeno sposobnost proizvajanja inzulina. Posledično telo težje uravnava raven sladkorja v krvi. Raziskovalci opozarjajo, da gre za drugačen presnovni mehanizem, ki ga ni mogoče preprosto enačiti z že uveljavljenimi oblikami bolezni.
Pomemben korak pri razumevanju bolezni je bilo raziskovanje endokrinologinje Meredith Hawkins z Inštituta za globalno sladkorno bolezen pri Medicinski fakulteti Albert Einstein v ZDA. Njena raziskava iz leta 2022 je bila prva, ki je podrobneje opredelila značilen presnovni profil ljudi s sladkorno boleznijo, povezano s podhranjenostjo.
Hawkins in njeni sodelavci so izvedli manjšo raziskavo v južni Indiji. Ugotovili so, da imajo bolniki s to obliko sladkorne bolezni pomanjkanje inzulina, vendar ga praviloma ne primanjkuje v tolikšni meri kot pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1. Obenem se njihovo telo na inzulin še vedno razmeroma dobro odziva, kar jih razlikuje od številnih bolnikov s tipom 2.
Pomanjkanje hranil pusti dolgotrajne posledice
Ugotovitve so pomembne, ker kažejo, da sladkorna bolezen tipa 5 ni zgolj različica že poznanih oblik bolezni. Raziskovalci domnevajo, da lahko dolgotrajna podhranjenost, zlasti v zgodnjem otroštvu, vpliva na razvoj trebušne slinavke in njeno poznejše delovanje. Študije pri ljudeh in živalih so namreč pokazale, da lahko pomanjkanje hranil v obdobju razvoja pusti dolgotrajne posledice na presnovnih procesih.
Po besedah zdravnika Rahula Garga iz indijske bolnišnice F. H. Medical College and Hospital naj bi bila za to obliko bolezni značilna prav oslabljena razvitost trebušne slinavke zaradi dolgotrajnega pomanjkanja ustrezne prehrane.
Napačno zdravljenje lahko povzroči nevaren padec sladkorja v krvi
Prepoznavanje sladkorne bolezni tipa 5 ni pomembno zgolj za razumevanje njenega izvora, temveč tudi za zdravljenje. Ker pri tej obliki bolezni odpornost na inzulin ni nujno glavni problem, običajni pristopi, ki se uporabljajo pri drugih tipih sladkorne bolezni, morda niso primerni za vse bolnike.
Craig Beall, raziskovalec sladkorne bolezni na Univerzi v Exeterju, je maja 2025 poudaril, da je razumevanje konkretnega tipa bolezni ključno za izbiro ustreznega zdravljenja. Pri bolnikih s tipom 5 bi lahko bilo potrebno le majhno dodatno odmerjanje inzulina ali pa drugačen pristop, ki spodbuja njegovo izločanje.
Neustrezno odmerjanje inzulina lahko namreč povzroči hipoglikemijo oziroma nevarno znižanje ravni sladkorja v krvi. To je še posebej problematično v okoljih, kjer ljudje nimajo zagotovljenega rednega dostopa do hrane in si ne morejo privoščiti pogostega merjenja glukoze.
Hawkins in njeni sodelavci so v strokovnem pregledu, objavljenem po uradnem priznanju bolezni, opozorili, da lahko neustrezno zdravljenje povzroči resne zaplete. Pri ljudeh, ki se že sicer soočajo s podhranjenostjo, je zato še toliko pomembneje, da zdravljenje temelji na pravilni diagnozi in prilagojenih terapevtskih smernicah.
Še vedno ni popolnega soglasja med raziskovalci
Kljub novemu priznanju med raziskovalci še vedno ni popolnega soglasja. Nekateri menijo, da je bila odločitev Mednarodne zveze za sladkorno bolezen že dolgo potrebna, drugi pa opozarjajo na pomanjkanje enotnih diagnostičnih meril in razlike med posameznimi bolniki. Ker so lahko presnovne motnje, povezane s podhranjenostjo, zelo raznolike, ostaja odprto vprašanje, kako natančno določiti, kdo ima sladkorno bolezen tipa 5.
Negotove so tudi ocene o razširjenosti bolezni. Nekateri raziskovalci menijo, da število obolelih narašča, drugi pa ocenjujejo, da se njena pojavnost zmanjšuje. Brez enotnih meril za diagnozo in zanesljivega spremljanja bolnikov je težko ugotoviti, koliko ljudi je dejansko prizadetih.
Pomanjkanje uradnega priznanja je v preteklosti oviralo tudi pridobivanje sredstev za raziskave. Če bolezen nima jasno opredeljenega statusa, je težje razviti standardizirane diagnostične postopke, določiti najučinkovitejše zdravljenje in oceniti njeno dejansko razširjenost.
Ustanovili posebno skupino za raziskovanje in zdravljenje
Mednarodna zveza za sladkorno bolezen je leta 2025 ustanovila posebno delovno skupino za sladkorno bolezen tipa 5, ki jo vodi Hawkins. Njene naloge vključujejo pripravo uradnih diagnostičnih meril in terapevtskih smernic, vzpostavitev mednarodnega registra bolnikov ter izobraževanje zdravstvenih delavcev.
Cilj je izboljšati prepoznavanje bolezni in zagotoviti, da bodo bolniki deležni ustrezne obravnave. Pomemben del prizadevanj bo tudi zbiranje novih podatkov, ki bodo pomagali razjasniti, kako bolezen nastane, kako pogosto se pojavlja in kateri načini zdravljenja so najvarnejši.
Čeprav je sladkorna bolezen tipa 5 najbolj povezana z območji Azije in Afrike, težava ni omejena zgolj na ti celini. Podhranjenost in prehranska negotovost sta prisotni tudi v delih Latinske Amerike in na Karibih, kjer gospodarske, politične in okoljske razmere prispevajo k neenakostim v zdravstvu.
