Današnja seja je bila čustvena, a hkrati slovesna, konec štiriletnega mandata, ki ga je zaznamovala soočanje z draginjo, energetsko krizo, katastrofalnimi poplavami in poskusi strukturnih reform.
Bratušek: Rekordna vlaganja in srečno roko nasledniku
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob prihodu na sejo med dosežki svojega resorja izpostavila rekordna vlaganja v infrastrukturo, dokončanje drugega tira, zaključevanje železniške postaje v Ljubljani, premik tretje razvojne osi z mrtve točke in nov zakon o letalstvu.
Dodala je, da se je zelo trudila skrajšati roke izvedbe projektov, “pa je bila stroka enotno proti temu, da bi se delalo ponoči ali pa da bi bil rok izvedbe merilo pri izbiri izvajalcev. Tako da tukaj pa mojemu nasledniku iskreno želim srečno roko,” je dejala. Meni, da bo Jernej Vrtovec dober minister, saj področje pozna.
Sajovic: Varnost ni leva in desna
Minister za obrambo Borut Sajovic je med dosežki izpostavil rekordna vlaganja v obrambo, varnost in odpornost države.
“Predvsem pa se mi zdi, da je to področje, ki ga nisem in nismo politizirali, saj varnost ni leva in desna,” je dejal.
V mandatu ne bi naredil nič drugače, svojemu nasledniku Valentinu Hajdinjaku pa želi dobro delo v interesu varnosti vseh državljanov.
Čalušić: Status quo, desni populizem in helikoptersko podeljevanje denarja?
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ocenila, da so na ministrstvu vodili uravnoteženo kmetijsko politiko, bili zelo proaktivni in ministrstvo ponovno oživili.
Ocenjuje, da se bo po primopredaji poslov “zgodil status quo, desni populizem in helikoptersko podeljevanje denarja”.
Glede bodočega ministra Janeza Ciglerja Kralja je dejala:
“Glede na to, da so zame na začetku mandata, kljub moji izobrazbi in izkušnjam na področju kmetijstva, ocenjevali, da stopam v izredno velike čevlje, (…) mislim, da so ti čevlji za njega še nekoliko večji.”
Kljub temu mu je zaželela vso srečo.
Štiri leta brez koalicijske krize
Vlada Roberta Goloba, ki jo je oblikoval s SD in Levico, je mandat nastopila 1. junija 2022. Po prvi vladi Janeza Janše je to šele druga vlada v zgodovini samostojne Slovenije, ki ji je uspelo celotni štiriletni mandat izpeljati v nespremenjeni koalicijski sestavi ter brez hujših pretresov ali resnih koalicijskih kriz.
Zvrstilo se je sicer kar nekaj menjav na ministrskih mestih, skupno 11. Zamenjali sta se tudi vodstvi obeh manjših koalicijskih partneric.
Kaj so storili?
Levosredinska koalicija je mandat nastopila z obljubami o “normalizaciji države po vladi Janeza Janše” in s smelimi napovedmi strukturnih reform:
- Zdravstvena reforma: uspeli so spraviti čez parlament nekaj reformnih zakonov, med njimi ključni zakon, ki je razmejil javno in zasebno zdravstvo (ta je naletel na oster odziv zdravnikov).
- Prenova plačnega sistema v javnem sektorju, postopoma se je začela uveljavljati z letom 2025.
- Pokojninska reforma: uspeli so jo spraviti pod streho.
- Zakon o dolgotrajni oskrbi: vzpostavljanje tretjega stebra socialne varnosti, a so ga vseskozi spremljale težave.
Izzivi, ki so zaznamovali mandat
Vlada je že ob začetku mandata morala zagristi v spopadanje z draginjo in energetsko krizo. Ta izziv je ob vojni v Iranu zaznamoval iztek njenega mandata.
Eden večjih izzivov je bila tudi sanacija po katastrofalnih poplavah, ki so v drugem letu vlade prizadele državo.
Kaj zdaj?
Ključne ukrepe, ki jih je vlada sprejela “za stabilno, razvojno in odporno Slovenijo”, bodo po seji predstavili premier Robert Golob ter podpredsednika vlade Luka Mesec in Matej Arčon, ki prav tako opravljajo tekoče posle, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Ministri odhajajo, a njihove reforme ostajajo v rokah nove vlade.
