V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo.
“Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji,” je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Sindikati so maja ob podpori civilne družbe v državni zbor vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev. A so poslanci razpis referenduma preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti, ker zakon po njihovem mnenju vključuje davčne določbe, o katerih referenduma ni dopustno razpisati.
“Omejitve le v izjemnih primerih”
V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.
“Referendum je temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja,” je Zorko poudaril na novinarski konferenci.
Odvetnik Iztok Ščernjavič, ki zastopa sindikate, je pojasnil, da zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. “Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike,” je dejal.
Zavračajo argument o odpravljanju neustavnega stanja
Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se sindikati pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži.
Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po Ščernjavičevih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo.
Kaj prinaša interventni zakon?
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, je bil sprejet v luči grozeče energetske krize.
Prinaša nižji DDV za osnovna živila in del energentov, sistemske rešitve z področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, spremembe na področju davkov in socialnih prispevkov, ukrepe na področju zdravstva in pokojnin.
Sindikati opozarjajo, da tako pomembni ukrepi ne morejo mimo referendumske presoje, in vztrajajo, da morajo o njih odločati državljani sami.
Ustavno sodišče se bo moralo zdaj izreči o dopustnosti referenduma. Do takrat ostaja zakon v veljavi.
