Cilj 10.000 korakov na dan je danes skoraj sinonim za zdrav življenjski slog. Veliko ljudi si ga zastavi kot dnevni cilj, pri tem pa pogosto ne vedo, da številka ni nastala na podlagi znanstvenih raziskav. Izvira iz Japonske, kjer so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ob predstavitvi pedometra (števca korakov) uporabili marketinški slogan, povezan z 10.000 koraki.
Kaj pravi znanost?
Raziskave zadnjih let kažejo, da za koristi za zdravje ni nujno doseči prav 10.000 korakov. V raziskavi, objavljeni leta 2019 v strokovni reviji JAMA Internal Medicine, so raziskovalci ugotovili, da je bilo tveganje za prezgodnjo smrt nižje že pri približno 4.400 korakih na dan. Koristi so se nato povečevale, vendar so se okoli 7.500 korakov začele postopoma zmanjševati.
Podobne rezultate je pokazala tudi velika analiza več raziskav, objavljena leta 2023 v reviji Journal of the American College of Cardiology. Raziskovalci so ugotovili, da se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjšuje že pri precej nižjem številu korakov, največje koristi pa so opazili pri približno 7.000 do 9.000 korakih dnevno.
Pomembno je gibanje
To seveda ne pomeni, da je cilj 10.000 korakov napačen. Za mnoge predstavlja dobro motivacijo za več gibanja, težava pa nastane, ko ljudje menijo, da so bili neaktivni, če dosežejo manj kot zastavljen cilj 10.000 korakov.
Strokovnjaki poudarjajo, da je za zdravje pomembnejše redno gibanje kot doseganje ene same številke. Že nekaj tisoč dodatnih korakov na dan lahko pomembno prispeva k boljšemu zdravju, zlasti pri ljudeh, ki večino dneva presedijo.
Vsak korak šteje
Najnovejše raziskave tako kažejo, da 10.000 korakov ni čarobna meja. Čeprav je tak cilj lahko koristen, pomembne koristi za zdravje nastopijo že precej prej. Namesto osredotočanja na eno številko je zato morda bolj smiselno vprašanje, ali se danes gibamo več kot včeraj.
