Nasprotniki izgradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru so v torek pred uradno javno predstavitvijo tega projekta opozorili na zdravstvena, okoljska in ekonomska tveganja sežigalnice. Na občinski strani medtem vztrajajo pri prednostih lastne energijske izrabe preostanka odpadkov in obljubljajo dialog z vsemi deležniki.
Načrtujejo objekt s kapaciteto 50.000 ton odpadkov na leto
Obrat sežigalnice nameravajo v Mariboru v primeru, da bodo izbrani na državnem razpisu za koncesijo, postaviti poleg sortirnice Snage na južnem robu mesta, aktivnosti pa vodi projektno podjetje EIOM, ki sta ga v ta namen ustanovili javni podjetji Energetika Maribor in Snaga. Zaenkrat načrtujejo objekt s kapaciteto 50.000 ton odpadkov letno, njegova vrednost pa je ocenjena na 91 milijonov evrov.
Po besedah direktorja EIOM Vita Martinčiča bi s tem rešili problem odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
Maribor je eno redkih, če ne celo edino mesto v Sloveniji, ki se je odločilo, da ne bo imelo odlagališča odpadkov. A del odpadkov gre lahko samo na deponiranje oziroma v tem trenutku v izvoz v tujino na energijsko izrabo,
je dejal na javni predstavitvi projekta EIOM, ki jo je ta družba v torek popoldne priredila v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Javnim holdingom Maribor, Snago in Energetiko Maribor.
Energetsko samooskrbno mesto
Z izgradnjo obrata za sežiganje v Mariboru bi mesto samo – namesto prevzemnikov odpadkov iz tujine – izkoristilo ta potencial, hkrati pa postalo energetsko samooskrbno in manj odvisno od zunanjih vplivov, je pojasnil Martinčič. Pridobljeno energijo nameravajo koristiti za ogrevanje, s čimer naj bi se zmanjšalo število individualnih kurišč in s tem količina izpustov v ozračje. “Ob tem nam je ključna transparentnost projekta od začetka do konca, zato pri pripravi projekta vključujemo predstavnike lokalnega okolja,” je zatrdil.
Župan Saša Arsenovič je poudaril, da sodobne tehnologije omogočajo hkratno zagotavljanje cenejše energije in ohranjanje zdravja.
Kljub ozaveščenosti, recikliranju in ponovni uporabi proizvedemo na tone odpadkov, ki jih ne moremo ponovno uporabiti. Maribor želi razviti varen, sodoben in okoljsko nadzorovan objekt širšega regijskega pomena, a samo za severovzhodno Slovenijo,”
je dejal.
Zaveda se, da gre za občutljivo zadevo, “zato si želimo odprtega, iskrenega in spoštljivega dialoga z vsemi deležniki – lokalno skupnostjo in prebivalci, strokovno javnostjo, civilnimi iniciativami in drugimi zainteresiranimi skupinami”. “Verjamem, da lahko le z odprto izmenjavo informacij, argumentov in pomislekov gradimo zaupanje in skupaj oblikujemo najboljše rešitve za prihodnost mesta, regije in Slovenije,” je dejal. “Naša odgovornost je, da bodo vse rešitve sprejete ob upoštevanju najvišjih okoljskih in varnostnih standardov,” je dodal.
Nasprotniki so izrazili skrbi glede sežigalnice
Pol ure pred predstavitvijo EIOM je ob vhodu na prizorišče potekala krajša akcija nasprotnikov sežigalnice. Ana Lah iz novo nastale pobude Maribor proti sežigalnici je opozorila, da bo sežigalnica ogrozila zdravje ljudi in okolje. “Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica zelena rešitev. Sežigalnice se hranijo z odpadki in s tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje količin odpadkov,” je dejala.
Gregor Kašman iz omenjene pobude je dodal, da je Maribor po kakovosti zraka med 25 odstotki najbolj onesnaženih mest v Evropi. “Nesprejemljivo je, da v take razmere dodajamo še sežigalnico,” je povedal.
Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je povedala, da se evropske države, ki so najbolj stavile na sežig odpadkov, danes soočajo z vprašanjem, kako zmanjšati svojo odvisnost od teh objektov. “Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice, stroške tega pa nosi družba skozi okoljsko škodo, zdravstvena tveganja in javne finance,” je dejala.
Arne Vehovar iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo je poudaril, da obstajajo boljše alternative. Po besedah Fredija Magdiča iz Civilne iniciative Tezno si gradnjo sežigalnice želijo predvsem lobiji. “V svojih prizadevanjih, da bi javnost prepričali o neoporečnosti objekta, nam slikajo katastrofične scenarije, če se z njimi ne bomo strinjali. V hlepenju po dobičku so pripravljeni žrtvovati zdravje ljudi, tvegati onesnaženje okolja in v zakup vzeti celo prezgodnje smrti,” je dejal.
STA
