Utrujenost po napornem tednu je nekaj povsem običajnega. Večina jo odpravi z dobrim spancem, prostim vikendom ali dopustom. Kaj pa, če občutek izčrpanosti ne izgine niti po počitku? Če zmanjka energije za delo, študij, druženje ali celo za najosnovnejša opravila? Strokovnjaki opozarjajo, da je to lahko eden od znakov izgorelosti. Gre za stanje, ki ga vse pogosteje opažajo tudi pri mlajših odraslih. Tempo življenja, visoka pričakovanja, negotove zaposlitve in nenehna dosegljivost ustvarjajo okolje, v katerem kronični stres za marsikoga postaja vsakdan.
Ko stres postane stalnica
Stres sam po sebi ni nekaj slabega. Kot pojasnjuje Nacionalni program duševnega zdravja MIRA, je normalen odziv telesa na zahtevne situacije in nam pogosto pomaga, da ostanemo motivirani ter uspešno opravimo naloge. Težava nastane takrat, ko stres traja predolgo in se človek iz njega ne more več zares spočiti. Dolgotrajna izpostavljenost pritiskom lahko vodi v telesno in čustveno izčrpanost, zaradi katere začnejo trpeti zdravje, odnosi in vsakodnevno življenje.
Strokovnjaki opisujejo tri faze odziva na stres. Najprej pride faza alarma, ko se telo pripravi na soočenje z izzivom. Če obremenitve trajajo, sledi obdobje povečanega napora, v katerem človek še vedno deluje, vendar za to porablja vse več energije. Ko takšno stanje traja predolgo, nastopi izčrpanost. Takrat se začnejo pojavljati težave, ki jih mnogi sprva pripisujejo le napornemu življenjskemu tempu.
Več kot le utrujenost
Izgorelosti ni mogoče enačiti z navadno utrujenostjo. Če smo po napornem obdobju samo izčrpani, nam običajno pomaga nekaj dni počitka. Pri izgorelosti pa občutek izčrpanosti ostaja tudi po spanju ali dopustu. Človek izgubi motivacijo, delo, ki ga je nekoč opravljal brez težav, postane naporno, zmanjša se zbranost, pogosteje pozablja in težje sprejema odločitve.
Pojavijo se lahko tudi telesni znaki, kot so glavoboli, motnje spanja, bolečine v mišicah, vrtoglavica ali pogostejše bolezni zaradi oslabljenega imunskega sistema. Hkrati se spreminja tudi razpoloženje. Razdražljivost, občutek nemoči, tesnoba, izguba veselja do aktivnosti in umikanje od prijateljev ali družine so opozorilni znaki, ki jih ne gre prezreti.
Zakaj izgorijo mladi?
Čeprav izgorelost pogosto povezujemo z zahtevnimi poklici, se lahko razvije skoraj pri vsakomur. Med zunanjimi dejavniki strokovnjaki izpostavljajo visoko delovno obremenitev, negotovost zaposlitve, slabo delovno okolje, pomanjkanje priznanja za opravljeno delo in težke življenjske okoliščine. Mlajše generacije se ob tem pogosto srečujejo še s študijem, iskanjem prve zaposlitve, visokimi življenjskimi stroški in pritiskom, da morajo biti uspešne na več področjih hkrati.
Pomembno vlogo imajo tudi osebnostne lastnosti. Perfekcionizem, občutek krivde ob počitku, težave z postavljanjem meja, pretirana ustrežljivost in želja, da bi ugajali vsem, lahko človeka potisnejo v začaran krog. Mnogi si težko priznajo, da potrebujejo odmor, zato nadaljujejo z enakim tempom, dokler telo preprosto ne zmore več.
Znake velja prepoznati
Izgorelost se običajno ne razvije čez noč. Prvi opozorilni znaki so pogosto neopazni, zato jih ljudje spregledajo ali pripišejo zgolj napornemu obdobju. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da smo pozorni na spremembe v počutju in vsakodnevnem delovanju. Če opazimo, da smo dlje časa brez energije, težko opravimo naloge, ki so nam bile nekoč samoumevne, ali izgubljamo zanimanje za stvari, ki so nas veselile, je smiselno ukrepati čim prej.
Okrevanje po izgorelosti lahko traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi dlje. Zato je veliko pomembneje, da jo preprečujemo, kot pa zdravimo njene posledice. Redni odmori, dovolj spanja, gibanje, kakovostni odnosi in sposobnost postavljanja meja niso razkošje, temveč pomemben del skrbi za duševno zdravje.
