Novela zakona o RTVS v delu, v katerem določa nov načina upravljanja RTVS, po ugotovitvi ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo. Način prenehanja mandatov v skladu z novelo lahko zagotovi depolitizacijo oz. neodvisnost RTVS od vplivov politike, zato pomeni primeren ukrep za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov, meni.
Ukrep je bil po oceni sodišča tudi nujen
Ukrep je bil po oceni sodišča tudi nujen, saj postopen prehod na novo, bistveno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so bili imenovani na podlagi prejšnje ureditve, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije. Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu.
Prevelik vpliv politike na javne medije
Ocenjevalo je tudi, v kolikšni meri je izpodbijana ureditev predčasnega prenehanja mandatov vseh članov vseh organov upravljanja, vodenja in nadzora RTVS brez krivdnih razlogov in s takojšnjim učinkom ogrozila institucionalno avtonomijo oziroma neodvisnost RTVS. Tako je ugotovilo več izjemnih okoliščin, denimo prevelik vpliv politike na javne medije, na katerega je opozorila Evropska komisija.
Presodilo je, da koristi izpodbijane ureditve, ki je določila prenehanje mandatov po samem zakonu, za doseganje zagotovitve takojšne depolitizacije RTVS in pluralnosti zastopanja družbenih interesov pretehtajo nad težo posledic posega v pravico do institucionalne in programske avtonomije javne RTVS. Zato je sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev, ki določa prenehanje mandatov po samem zakonu, ni v neskladju z delom 39. člena ustave.
Zakonodajalec ima pri urejanju organov vodenja in nadzora RTVS široko polje proste presoje
Poleg tega so poudarili, da ima zakonodajalec pri urejanju organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS široko polje proste presoje. Lahko izbere model, po katerem imajo pristojnost imenovanja članov teh organov institucije in organizacije civilne družbe, ali pa ob upoštevanju zahteve, da člani sveta niso zastopniki političnih interesov, model, po katerem člane voli parlament oziroma poleg njega tudi drugi državni organi. Lahko pa izbere tudi kombinacijo obeh modelov.
Široko sodelovanje civilne družbe
Ustavno sodišče je v obravnavanem primeru presodilo, da izpodbijana ureditev, po kateri člane sveta RTVS imenujejo zaposleni, nekateri neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, načeloma omogoča široko sodelovanje civilne družbe in odraža potrebno družbeno pluralnost oziroma zastopanost različnih družbenih interesov ter hkrati samostojno in neodvisno izvrševanje mandatov članov sveta RTVS, ki ni vezano na navodila upravičencev za imenovanje članov.
Pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem kot predsednikom dotedanjega programskega sveta RTVS so se na ustavno sodišče obrnili, ker so po noveli predčasno prenehali mandati članom programskega in nadzornega sveta ter generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije. Ustavna pobuda je bila vložena 28. decembra 2022, ko je začela veljati novela zakona o RTVS, potrjena na referendumu novembra 2022.
STA
