Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve si je za prednostni nalogi zadalo področji dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Spremembe dolgotrajne oskrbe so nujne, ker ta sistem ne deluje, je za STA opozorila ministrica Mateja Ribič. Kot glavno nalogo vidi odpravo krivic med stanovalci v domovih za starejše.
Kaj je razlog za občutno razliko v ceni?
Tisti, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, ker njihova vloga za dolgotrajno oskrbo še ni rešena, namreč plačujejo občutno več od tistih, ki so od 1. decembra lani vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Razlog za razliko v ceni je to, da v skladu s sistemom dolgotrajne oskrbe stanovalci v domovih od 1. decembra plačujejo le za nastanitev in prehrano. Znesek za oboje skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki znaša 826 evrov. Ta omejitev velja za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
Po zagotovilu ministrice želijo ureditev popraviti, tako da bodo stanovalci s primerljivimi potrebami, ki prejemajo primerljive storitve in imajo enake bivalne pogoje, plačevali enako ceno.
Pospešitev postopkov za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe predstavlja izziv
Med večjimi izzivi nadalje vidi poenostavitev in pospešitev postopkov za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe ter izdajo odločb. To nameravajo doseči predvsem z manjšanjem administrativnih bremen, poenostavitvijo postopkov in vzpostavitvijo učinkovitega informacijskega sistema. “Trenutni ročni postopki so namreč nepovezani in zato počasni,” je pojasnila.
Čim prej želijo vzpostaviti informacijsko rešitev, ki bo omogočala učinkovitejšo, enostavnejšo in hitrejšo podporo pri odločanju o pravicah do dolgotrajne oskrbe. S tem namenom preverjajo različne možnosti, tudi izvedbo novega javnega naročila, ki bi omogočilo sodelovanje širšega kroga ponudnikov in izbiro rešitve, ki bi čim bolj sledila funkcionalnim in uporabniškim zahtevam in smernicam digitalnega razvoja.
Pojavljajo se tudi druge težave
Pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi se v praksi zatika tudi drugje, saj so postopki dolgi, pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe so težave, obravnava stanovalcev v različnih zavodih pa je neenaka, je kritična ministrica. Rešitve zanje že pripravljajo, pri čemer si bodo prizadevali, da bodo sprejete v najkrajšem možnem času. To bo po njenem prepričanju v korist vseh, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo ali so vključeni v njeno izvajanje.
Poleg tega pa izzivi, ki se pojavljajo pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, po njenem opozorilu zahtevajo tudi premišljene sistemske rešitve, ki bodo zajele vse potencialne upravičence na enak način.
17.292 stanovalcev vključenih v celodnevno oskrbo v instituciji
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki so jih posredovali z ministrstva, je bilo v domovih za starejše konec junija 17.292 stanovalcev vključenih v celodnevno in 113 v dnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji. Po zakonu o socialnem varstvu je bilo v domovih za starejše obravnavanih 2587 uporabnikov. Zakon o socialnem varstvu je sicer do 1. decembra veljal za vse stanovalce v domovih, 1. decembra pa so bili prevedeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe.
STA
