V stranki Resnica odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, še preučujejo in je zato ne morejo podrobneje komentirati, jo pa spoštujejo. Kot so danes še navedli za STA, je bilo njihovo pravno stališče sicer drugačno, vendar referendum sprejemajo kot voljo ljudstva.
Stevanović bi sam zbiral podpise
“Odločitev ustavnega sodišča še preučujemo, zato je v tem trenutku ne moremo podrobneje komentirati, jo pa vsekakor spoštujemo,” so zapisali.
Referendum po njihovih besedah izraža neposredno voljo državljanov, kar ves čas zagovarjajo in poskušajo izpeljati prek svojega programa. “Ustavno sodišče namreč ni odločilo, da je zakon slab ali protiustaven, temveč da lahko o njem odločajo ljudje,” so dodali.
Predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović je maja v intervjuju za STA napovedal, da bo v primeru dopustnosti referenduma o interventnem zakonu sam pomagal zbirati podpise zanj, saj se ne boji njegove zavrnitve. Napovedal je “rezultat 70:30 v korist uveljavitvi zakona“.
Sindikati morajo zbrati najmanj 40.000 podpisov
Ustavno sodišče je v odločbi, objavljeni v ponedeljek, razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in DZ ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.
DZ je sklep o nedopustnosti referenduma konec maja sprejel po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.
Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.
Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
STA
