Hongkonški prodemokratični aktivist Joshua Wong je bil obsojen na dodatnih deset let zapora zaradi domnevnega sodelovanja s tujimi silami in pozivanja k mednarodnim sankcijam proti Pekingu. Tridesetletnik je za zapahi že skoraj šest let, nova kazen pa pomeni, da naj bi na prostost prišel šele konec leta 2036. Primer znova odpira vprašanja o političnih svoboščinah, neodvisnosti sodstva in vse manjšem prostoru za demokratično opozicijo v Hongkongu.
Hongkonško sodišče je 5. novembra 2026 prodemokratičnega aktivista Joshuo Wonga obsodilo na deset let zapora v drugem kazenskem postopku, povezanem s kitajskim zakonom o nacionalni varnosti. Wong je priznal krivdo za sodelovanje v zaroti, katere namen naj bi bil pridobiti podporo tujih držav in organizacij za uvedbo sankcij, blokad ter drugih ukrepov proti Hongkongu in Kitajski.
Sodnik William Tam je sprva določil izhodiščno kazen 13 let zapora, nato pa jo zaradi priznanja krivde in olajševalnih okoliščin znižal na deset let. Gre za najnižjo predpisano kazen za kaznivo dejanje, ki ga je sodišče opredelilo kot posebej resno. Po poročanju Reutersa in francoske tiskovne agencije AFP bo Wong zaradi nove obsodbe v zaporu predvidoma ostal do konca leta 2036.
Od mladinskega aktivizma do enega najbolj prepoznavnih obrazov hongkonške opozicije
Wong je mednarodno prepoznavnost pridobil leta 2014, ko je kot eden od vodilnih predstavnikov mladinskega prodemokratičnega gibanja sodeloval v tako imenovanem Gibanju dežnikov (Umbrella Movement). Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z omejitvami demokratičnih volitev in zahteve po večji politični avtonomiji Hongkonga.
Že pred tem je opozoril nase kot eden od voditeljev študentskega gibanja Scholarism, ki je leta 2012 nasprotovalo uvedbi šolskega učnega načrta, za katerega so kritiki menili, da spodbuja politično indoktrinacijo v korist Pekinga.
Leta 2016 je skupaj z drugimi aktivisti ustanovil politično stranko Demosisto, ki se je zavzemala za demokratične reforme in večjo samoodločbo Hongkonga. Wong je pozneje sodeloval tudi pri iskanju mednarodne podpore za hongkonško demokratično gibanje, med drugim pri prizadevanjih za ameriško zakonodajo, ki bi omogočila sankcioniranje kitajskih in hongkonških uradnikov zaradi kršitev človekovih pravic.
Njegovo politično delovanje je postalo še posebej pomembno med množičnimi protesti leta 2019, ko so prebivalci Hongkonga nasprotovali predlogu zakona o izročanju osumljencev na Kitajsko. Protesti so se postopoma razširili v širše gibanje za demokratične reforme in zaščito političnih svoboščin.
Zaradi česa je bil Wong obsojen?
Po navedbah tožilstva naj bi Wong med julijem in novembrom 2020 sodeloval z nekdanjim hongkonškim poslancem in prodemokratičnim aktivistom Nathanom Lawom ter drugimi somišljeniki. Skupina naj bi pri tujih vladah, institucijah in organizacijah lobirala za uvedbo sankcij, gospodarskih blokad in drugih kaznovalnih ukrepov proti Kitajski in hongkonški administraciji.
Nathan Law je medtem zapustil Hongkong in se zatekel v tujino, kjer še naprej opozarja na politične razmere v nekdanji britanski koloniji. Sodišče je Wonga in Lawa označilo za ključna organizatorja domnevne zarote. Po sodnikovi razlagi naj bi Wong tudi po sprejetju zakona o nacionalni varnosti nadaljeval podporo mednarodnim pozivom k sankcijam, med drugim z objavljanjem in deljenjem vsebin na družbenih omrežjih.
Wong je krivdo priznal septembra letos. Vendar je treba razlikovati med sodno ugotovljenimi dejstvi in širšim političnim ozadjem postopka. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so se številne aktivnosti, na katere se je sklicevalo tožilstvo, odvijale že pred uveljavitvijo zakona. Med dokazi naj bi bili tudi Wongovi medijski nastopi, mnenjski članki in objave, ki po oceni organizacije niso neposredno pozivale k sankcijam.
Human Rights Watch zato meni, da je bila zakonodaja uporabljena za kaznovanje političnega zagovorništva in mirnega izražanja stališč. Organizacija je obsodbo označila za krivično ter pozvala k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi.
Zakon o nacionalni varnosti in konec hongkonške avtonomije?
Zakon o nacionalni varnosti je Peking za Hongkong uvedel 30. junija 2020, po večmesečnih množičnih protivladnih protestih. Kitajske oblasti so njegovo sprejetje utemeljevale s potrebo po zagotavljanju stabilnosti in preprečevanju dejavnosti, ki naj bi ogrožale nacionalno varnost. Zakon med drugim kriminalizira odcepitev, subverzijo, terorizem in sodelovanje s tujimi silami.
Njegovo sprejetje je pomenilo pomembno prelomnico za politično življenje v Hongkongu. Številne prodemokratične organizacije so prenehale delovati, nekateri aktivisti so zapustili ozemlje, drugi pa so bili aretirani in obsojeni. Kritiki opozarjajo, da so široko opredeljena kazniva dejanja oblastem omogočila pregon političnih nasprotnikov, novinarjev in zagovornikov demokratičnih reform.
Hongkonške in kitajske oblasti takšne očitke zavračajo. Vztrajajo, da zakon ne omejuje legitimnih svoboščin, temveč zagotavlja varnost in stabilnost ter preprečuje tuje vmešavanje v notranje zadeve Kitajske.
Ob tem je treba izpostaviti tudi širši politični dogovor, na podlagi katerega je Hongkong leta 1997 prešel iz britanske pod kitajsko suverenost. Ozemlje je bilo vključeno v Kitajsko po načelu ena država, dva sistema. Dogovor je predvideval, da bo Hongkong do leta 2047 ohranil visoko stopnjo avtonomije, lasten pravni in gospodarski sistem ter širše državljanske svoboščine, kot veljajo v celinski Kitajski.
Prav zaradi tega je zakon o nacionalni varnosti že ob sprejetju sprožil ostre mednarodne odzive. Nasprotniki so opozarjali, da njegova določila spodkopavajo obljubljeno avtonomijo in postopoma uveljavljajo model, ki ga opisujejo kot »ena država, en sistem«.
Mednarodni odzivi: ZDA zahtevajo izpustitev, Peking zavrača kritike
Na novo obsodbo se je odzval tudi ameriški konzulat v Hongkongu, ki je kazen ostro obsodil in pozval k Wongovi izpustitvi. Ameriški predstavniki so opozorili, da primer ponazarja pripravljenost Pekinga, da uporabi pravosodni sistem za utišanje posameznikov, ki se zavzemajo za temeljne svoboščine.
Kitajska se je na kritike odzvala z opozorilom tujim državam, naj se ne vmešavajo v pravosodne zadeve Hongkonga. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je poudaril, da morajo druge države spoštovati kitajsko suverenost in pravni sistem posebne upravne regije ter se vzdržati neodgovornih komentarjev o sodnih postopkih.
Odziv Pekinga je tako še dodatno izpostavil nasprotje med kitajskim razumevanjem nacionalne suverenosti in mednarodnimi pozivi k spoštovanju človekovih pravic. Medtem ko kitajske oblasti vztrajajo, da je zakon nujen za zaščito države, organizacije za človekove pravice opozarjajo, da se z njim vse bolj kriminalizira tudi politično nasprotovanje oblasti.
V zaporu do leta 2036: kaj obsodba pomeni za hongkonško demokratično gibanje?
Wong je za zapahi že od novembra 2020. Leta 2024 je bil v ločenem postopku obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora zaradi sodelovanja pri organizaciji neuradnih demokratičnih predvolitev leta 2020. V tem primeru je bil obsojen zaradi zarote za subverzijo, nova obsodba pa predstavlja že drugi kazenski postopek proti njemu na podlagi zakona o nacionalni varnosti.
Po prvotnem načrtu bi moral biti izpuščen januarja 2027. Ker pa se bo z obstoječo kaznijo sočasno izvrševal le zadnja dva meseca in dva dni nove kazni, bo moral prestati večino dodatne desetletne zaporne kazni. Po poročanju medijev naj bi bil tako na prostost izpuščen šele konec leta 2036, ko bo star 40 let.
Wongova obsodba je več kot zgolj kazenski postopek proti enemu od najbolj prepoznavnih hongkonških aktivistov. Predstavlja tudi pomemben pokazatelj položaja demokratične opozicije na ozemlju, ki mu je bila ob vrnitvi pod kitajsko oblast zagotovljena visoka stopnja avtonomije.
Vprašanje, ki ostaja, je, koliko prostora za politično nasprotovanje bo v Hongkongu sploh še ostalo do leta 2047, ko se izteče obdobje, v katerem naj bi ozemlje uživalo posebne avtonomne pravice. Wongova obsodba namreč odpira širšo dilemo: ali je mogoče govoriti o ohranjanju demokratičnih svoboščin, če lahko oblasti pozive k mednarodnemu političnemu pritisku obravnavajo kot grožnjo nacionalni varnosti?
