Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal nove uvozne dajatve na brezpilotne letalnike in njihove komponente, pri čemer bodo carine za nekatere sisteme znašale do 100 odstotkov. Ukrep, utemeljen z zaščito nacionalne varnosti, je neposredno usmerjen proti kitajskemu podjetju DJI, ki obvladuje več kot dve tretjini svetovnega trga dronov.
Po uradni izjavi Bele hiše bodo 100-odstotne dajatve veljale za uvoz večjih brezpilotnih sistemov, katerih vzletna teža presega 25 kilogramov, ter za modele, opremljene z naprednimi zmogljivostmi, kot so termovizijske kamere in priklopne postaje, ki so pomembne z vidika nacionalne varnosti. Za manjše drone, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, bo veljala 25-odstotna carina. Večina novih dajatev bo začela veljati 3. septembra, pri čemer bodo carine na manj občutljive komponente stopile v veljavo 9. februarja 2027.
Trump je odločitev utemeljil z zakonom iz leta 1962, ki predsedniku dovoljuje prilagoditev uvoza, kadar ugotovi, da ogroža nacionalno varnost. Kot so zapisali v Beli hiši, naj bi carine »spodbujale povečano domačo proizvodnjo« dronov in zmanjšale odvisnost od tujih dobavnih verig. Ameriški uradniki že dlje časa opozarjajo, da je prevlada tujih proizvajalcev na tem področju varnostno tveganje, saj bi lahko omogočila nepooblaščen nadzor ali celo sovražne operacije nad ozemljem ZDA.
Medtem ko so najvišje carine namenjene Kitajski, so za nekatere druge gospodarske partnerice določene nižje stopnje. Tako bodo na primer države Evropske unije, Japonska, Švica in Tajvan obdavčene s 15-odstotno dajatvijo, medtem ko bodo Združeno kraljestvo doletele 10-odstotne carine. Ti ukrepi so del širšega niza ameriških trgovinskih restrikcij, ki jih je Washington uvedel zaradi pomislekov glede prisilnega dela in varnostnih tveganj. Pretekli teden je Kitajska že napovedala povračilne ukrepe z omejitvami izvoza dronov v ZDA in z uvrstvijo šestih podjetij na črni seznam.
