Evropa se letos sooča z vse izrazitejšo vodno krizo. Rekordna vročina in dolgotrajna suša sta prizadeli že 38 odstotkov evropskega ozemlja, zaradi česar pomanjkanje vode postaja eno pomembnejših okoljskih, gospodarskih in družbenih vprašanj Evropske unije. Težav ne povzročajo le visoke temperature in manj padavin, temveč tudi desetletja prekomerne porabe vode, onesnaževanja in slabega upravljanja vodnih virov.
Italija med bolj ogroženimi, Slovenija precej nižje
Po podatkih Evropske agencije za okolje je vodni stres prisoten, ko poraba doseže 20 odstotkov obnovljivih sladkovodnih virov, pri 40 odstotkih pa govorimo o ‘hudem vodnem stresu’. Evropska komisija ocenjuje, da se s pomanjkanjem vode vsako leto sooča približno 30 odstotkov prebivalcev EU, prizadetega pa je okoli 20 odstotkov evropskega ozemlja.
Razmere so zelo različne od države do države. Med našimi sosedami izstopa predvsem Italija, kjer je delež območja, izpostavljenega pomanjkanju vode, 27,2 odstotka. Za primerjavo je delež v Avstriji 2,8 odstotka, na Madžarskem 2,1 odstotka, v Sloveniji 0,6 odstotka, na Hrvaškem pa 0,3 odstotka.
Slovenija je torej trenutno med državami z razmeroma nizkim deležem območij, ki so izpostavljena vodnemu pomanjkanju, vendar to ne pomeni, da je pred posledicami suše zaščitena. Podnebne spremembe namreč povečujejo tveganje za daljša sušna obdobja, visoke temperature pa pospešujejo izhlapevanje vode iz tal, rek in drugih vodnih virov.
Najbolj izpostavljena Južna Evropa
Južna Evropa je sicer še vedno najbolj izpostavljena. Zaradi vročega in suhega podnebja je tam povpraševanje po vodi večje, predvsem zaradi kmetijstva. Poleti se pritisk dodatno poveča zaradi turizma in večje porabe gospodinjstev. V južni Evropi se s stalnim vodnim stresom sooča približno 30 odstotkov prebivalstva, v poletnih mesecih pa ta delež naraste celo na 70 odstotkov.
Najbolj kritične so razmere na Cipru in Malti. Ciper je leta 2023 porabil kar 92,1 odstotka svojih sladkovodnih virov, Malta pa 66,7 odstotka. Obe državi sta tako močno presegli prag 40 odstotkov, pri katerem govorimo o hudem vodnem stresu.
Voda izginja hitreje, kot se obnavlja
Evropa je močno odvisna od vode za kmetijstvo, industrijo in proizvodnjo energije. Čeprav se je skupna količina odvzete vode med letoma 2000 in 2023 zmanjšala za 14 odstotkov, evropsko gospodarstvo še vedno porabi velike količine vode, na nekaterih območjih pa odvzemi presegajo naravno sposobnost obnavljanja virov.
Posledica je zmanjševanje pretokov rek in podtalnice. Dodatno težavo predstavljajo nove dejavnosti, ki so zelo vodno intenzivne, med njimi proizvodnja polprevodnikov in podatkovni centri.
Nismo učinkoviti pri uporabi že obdelane vode
Pomemben problem je tudi neučinkovita uporaba že obdelane vode. V Evropi se ponovno uporabi le približno 2,4 odstotka odpadne vode, kar pomeni, da velik del potencialnega vodnega vira ostaja neizkoriščen.
Velike izgube nastajajo tudi v vodovodnih omrežjih. Zaradi dotrajanih cevi in slabega upravljanja se v Evropi izgubi približno 23 odstotkov obdelane vode, še preden ta sploh pride do uporabnikov. Evropska poročila opozarjajo, da države v obnovo infrastrukture še vedno ne vlagajo dovolj. Slovenija za to področje po podatkih iz poročila namenja približno 100 milijonov evrov na leto.
Podnebne spremembe pritisk še povečujejo
Vodni krizi vse bolj botrujejo tudi podnebne spremembe. Temperature v Evropi se zvišujejo približno 0,56 stopinje Celzija na desetletje, kar je več kot dvakrat hitreje od globalnega povprečja, ki znaša okoli 0,27 stopinje.
Suše so se v zadnjih letih okrepile. Leta 2024 so prizadele več kot 600.000 kvadratnih kilometrov evropskega ozemlja, škoda pa je nastala tudi na gozdovih in kmetijskih površinah. Evropska agencija za okolje opozarja, da se bodo suše do leta 2050 še stopnjevale, višje temperature pa bodo pomenile tudi večje izhlapevanje.
Manj vode hkrati pomeni večje tveganje za onesnaženje vodnih virov. Ko je podtalnica prekomerno izkoriščena, je v njej manj vode za redčenje onesnaževal, zato se lahko povečajo koncentracije hranil in kemikalij.
Kaj načrtuje Evropska unija?
Evropska unija je junija 2025 sprejela strategijo za odpornost na področju voda, s katero želi izboljšati dolgoročno odpornost evropskega vodnega sistema. Strategija vključuje več kot 50 ukrepov, katerih cilj je zaščita vodnega kroga, zmanjšanje porabe in izgub ter zagotovitev dostopa do čiste in cenovno dostopne vode.
Med ukrepi je tudi načelo »najprej vodna učinkovitost«, po katerem naj bi države najprej zmanjšale nepotrebno porabo in izgube, preden začnejo iskati nove vire vode, na primer z razsoljevanjem.
EU želi do leta 2030 povečati vodno učinkovitost za deset odstotkov. To naj bi dosegli z večjo ponovno uporabo vode v kmetijstvu, industriji in javni oskrbi, učinkovitejšim namakanjem ter zmanjšanjem izgub v vodovodnih omrežjih.
Pri upravljanju vode naj bi imela vse večjo vlogo tudi tehnologija. EU spodbuja pametne vodomere, napovedovanje z uporabo umetne inteligence, satelitsko spremljanje vlažnosti tal, digitalno namakanje in sisteme za odkrivanje puščanja v vodovodnih omrežjih.
Posledice lahko občutimo tudi pri cenah hrane
Pomanjkanje vode ni zgolj okoljski problem. Močno lahko prizadene tudi kmetijstvo in posledično cene hrane. Kmetijstvo v Evropi porabi približno 31 odstotkov vse vode, zato lahko dolgotrajne suše pomenijo manjše pridelke in večje finančne izgube za kmete.
Evropski podatki kažejo, da so se pridelki zaradi podnebnih pritiskov v zadnjem desetletju že zmanjšali za več kot 30 odstotkov glede na pričakovane trende. Če se bo pomanjkanje vode nadaljevalo, lahko to pomeni dodatne motnje v prehranskih dobavnih verigah in dolgoročnejši pritisk na cene hrane.
Težave se lahko pojavijo tudi pri proizvodnji električne energije. Elektrika predstavlja približno 33 odstotkov celotnega odvzema vode. Nizki vodostaji rek lahko otežijo delovanje hidroelektrarn ter zmanjšajo razpoložljivost vode za hlajenje termo- in jedrskih elektrarn. V nekaterih evropskih državah so morali zaradi pomanjkanja vode proizvodnjo elektrike že omejevati.
Vpliv tudi na gospodinjstva in mesta
Približno 21 odstotkov vsega odvzema vode v EU je namenjenega javni oskrbi. Prav tukaj lahko pomanjkanje vode najbolj neposredno občutijo prebivalci, saj lahko oblasti v času suše omejijo uporabo vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in druge dejavnosti.
Posebej ranljiva so manjša mesta in občine ter gospodinjstva, ki so odvisna od zasebnih vodnjakov. Takšni viri so pogosto manj regulirani in bolj izpostavljeni posledicam dolgotrajne suše.
Tudi turizem dodatno povečuje pritisk na vodne vire. V sredozemskih območjih lahko turist v času največje sezone porabi bistveno več vode kot lokalni prebivalec, zato je v državah, kot je Italija, poleti pritisk na vodne vire še večji.
