Grega Repovž v tokratnem uvodniku z naslovom Čim manj škode ostro naslavlja interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je Državni zbor potrdil maja s 47 glasovi za in 35 proti. Po njegovih besedah gre za prvi “transakcijski” ukrep vlade, ki naj bi omogočil prenos premoženja tistim, ki so pomagali trenutni parlamentarni koaliciji do oblasti. Zakon, ki je vzbudil številne odzive tako med sindikati kot v gospodarskih krogih, posega na več področij, največje spremembe pa po Repovževem mnenju čakajo zdravstvo, poroča Mladina.
“Napad” na zdravstvo in primerjava s Trumpom
Repovž v uvodniku opozarja, da se bo največji “napad” zgodil v zdravstvu, kjer bodo po njegovem mnenju poskušali v upravljanje zasebnikom predati sredstva zavarovancev, ki jih danes upravlja javna zavarovalnica. “Z drugimi besedami, poskušali bodo narediti novo Vzajemno, le da tokrat ne bo le ena, ne bo šlo le za delček zdravstvenega denarja, ampak za veliko večji del,” piše. Ob tem se sprašuje, ali je naključje, da je tudi Donald Trump vsakič, ko je prišel na oblast, najprej posegel v zdravstvo.
Spremembe v zdravstvenem sistemu so sicer že v teku. Maja 2025 je začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci odslej pri tako imenovanih čistih zasebnikih ne bodo več mogli pridobiti novih soglasij za delo, obstoječa soglasja pa bodo ostala v veljavi le še največ 12 mesecev.
Kapica pri 7.500 evrih in “razvojni kapital”
Ena osrednjih novosti interventnega zakona je uvedba razvojne kapice – zgornje meje za plačilo prispevkov za socialno varnost pri 7.500 evrih mesečno za vse vrste prispevkov in vse zavezance. To pomeni, da bodo od tega zneska naprej korist imeli samo tisti s plačo nad 7.500 evri bruto, kar po Repovževih besedah potrjuje, da je zakon pisan na kožo predvsem najbogatejšim.
Po ocenah predlagateljev bi kapica zajela zgornji odstotek zaposlenih in bi stala javne blagajne okoli 55,7 milijona evrov letno.
Odzivi: Razbremenitev ali transfer denarja?
Medtem ko predlagatelji zakona – poslanci strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica – poudarjajo, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij ter polaganje temeljev za hitrejši razvoj , nasprotniki opozarjajo na približno milijardo evrov luknje v javnih financah. Poslanka Levice Nataša Sukič je ob sprejemanju zakona dejala: “Ne gre za razvoj, gre za transfer denarja od večine k peščici najbogatejših, k enemu odstotku.”
Repovž v uvodniku dodaja, da je slovenska demokratična javnost izredno občutljiva za tovrstne “transakcije” in da iz anket javnega mnenja že zdaj izhaja, da ve, kaj se ji je zgodilo na volitvah. Oblast naj bi se po njegovih besedah vedla živčno, ker ji ni uspelo ustvariti občutka izrednih razmer, ki naj bi pestile slovenske javne finance. “Te izredne razmere so megla, v katero ponavadi poskušajo skriti transakcije,” še piše.
Sindikati so že zbrali približno 47.000 podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu, vendar je Državni zbor s 48 glasovi za in 35 proti presodil, da referendum o tem zakonu ni mogoč, ker vsebina pretežno ureja davke in nujne finančne obveznosti. Pobudniki so napovedali ustavno presojo.
