Bruto domači proizvod je bil v drugem letošnjem četrtletju realno za 5,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast je tako v primerjavi s prvim trimesečjem, ko je po popravljenih podatkih dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP realno pri 4,1 odstotka, je danes objavil Statistični urad Republike Slovenije (Surs).
Podatki potrjujejo nadaljevanje okrevanja slovenskega gospodarstva, ki ga poganjata predvsem močna domača potrošnja in naložbena aktivnost. V prvem četrtletju se je domača potrošnja okrepila za 3,7 odstotka, bruto investicije pa so se dvignile za 5,6 odstotka, pri čemer so investicije v osnovna sredstva narasle za kar 12,6 odstotka.
Slovenija tako še naprej ohranja eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropski uniji. V prvem četrtletju je bila medletna rast s 3,1 odstotka najvišja med vsemi članicami EU, za katere so bili takrat na voljo podatki. Rast v evrskem območju je v istem obdobju znašala le 0,8 odstotka, v EU pa 1,0 odstotka.
Vzpon domače potrošnje in naložb
K močni gospodarski rasti v prvem polletju sta po navedbah Sursa največ prispevala povečanje končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe so se povečali v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri storitvah in trajnih proizvodih. Država je k rasti prispevala s povečanjem izdatkov za končno potrošnjo, predvsem na račun individualnih storitev.
Pomemben delež k rasti prispevajo tudi naložbe, povezane s povojno obnovo in črpanjem evropskih sredstev. Investicije v nestanovanjsko gradnjo so se v lanskem letu zvišale za 13,5 odstotka, medtem ko so se v stanovanjsko gradnjo znižale.
Napovedi za nadaljevanje leta
Kljub odličnim rezultatom v prvem polletju pa analitiki opozarjajo, da se takšna rast verjetno ne bo nadaljevala enako hitro tudi v drugi polovici leta. Po napovedih več domačih in mednarodnih institucij naj bi se rast za celo leto 2026 ustalila pri okoli 1,9 do 2,3 odstotka. Vzrok za upočasnitev so predvsem visoka primerjalna osnova iz prvega polletja, pa tudi negotove razmere v mednarodnem okolju.
Med tveganji za nadaljnjo rast analitiki izpostavljajo visoko inflacijo zaradi močne rasti plač in cen energentov ter morebitne motnje v dobavnih verigah zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Ob tem opozarjajo tudi na počasno rast produktivnosti dela in neugodne demografske trende, ki lahko dolgoročno omejujejo potencialno rast.
Javnofinančni položaj
Gospodarska rast se odraža tudi v javnofinančnih prihodkih, čeprav država še vedno beleži primanjkljaj. V prvem četrtletju je primanjkljaj znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP, kar je več kot v enakem obdobju lani. Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja znašal 46,3 milijarde evrov oziroma 64,8 odstotka BDP.
