Surova nafta je na začetku novega trgovalnega tedna zabeležila padec, saj vlagatelji zadržano spremljajo dogajanje na Bližnjem vzhodu in čakajo na razkritje podrobnosti ameriškega načrta gospodarske vojne proti Iranu. Cena zahodnoteksaške nafte (WTI) je popoldne po singapurskem času padla za 1,36 dolarja na 85,70 dolarja za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent pa se je pocenila za 1,23 dolarja na 93,16 dolarja za sod z dobavo v oktobru.
Trge že več tednov zaznamuje nestabilnost zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu, tokrat pa je v ospredju napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo napovedal gospodarsko vojno proti Iranu. Z gospodarskimi posledicami je zagrozil državam, ki podpirajo Iran ali z njim poslujejo. Washington je pri tem izrecno pozval tudi Kitajsko, največjo trgovinsko partnerico Irana in eno največjih uvoznic iranske nafte, naj se pridruži kampanji.
Peking se na poziv še ni odzval z obljubo sodelovanja. V uradnem odzivu so zatrdili, da sankcije in pritisk ne bodo rešili konflikta, kar nakazuje, da Kitajska verjetno ne bo hitro prekinila trgovinskih vezi z Iranom.
Medtem je vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezaj v soboto posvaril, da bo Iran vsako državo, ki bo sodelovala v gospodarski vojni ZDA, šteli med sovražnike in da bo škodoval njenim interesom. Opozorilo prihaja le nekaj ur pred današnjo napovedjo ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, ki naj bi podrobnosti novih gospodarskih ukrepov predstavil še danes.
Bessent je v nedeljo v članku za Financial Times in na omrežju X zapisal, da je pred Iranom “gospodarski dan D”, s čimer je namignil na odločilen preobrat v pritisku ZDA na teheranski režim.
Analitiki opozarjajo, da bi morebitne nove ameriške sankcije lahko znatno zmanjšale izvoz iranske nafte, kar bi na dolgi rok dvignilo svetovne cene surovine. Kratkoročno pa prevladuje previdnost in zadrževanje nakupov, saj vlagatelji čakajo na jasnejšo sliko o obsegu in izvedljivosti ukrepov.
Ključno vprašanje ostaja odziv Kitajske, saj bi morebitna kitajska omejitev uvoza iranske nafte močno prizadela iransko gospodarstvo, hkrati pa bi lahko sprožila nova nihanja na svetovnih trgih z energenti.
