Matični odbor Državnega zbora je danes podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela. Medtem ko koalicija v predlogu vidi pomoč trajno brezposelnim, opozicija opozarja na populizem in že ustrezno ureditev.
Furman: Denarna socialna pomoč naj bo varnostna mreža, ne način življenja
Predstavnica predlagatelja Karmen Furman (SDS) je v predstavitvi izpostavila zaskrbljujoče podatke Zavoda RS za zaposlovanje iz decembra lani, med 18.480 brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči jih je kar 60 odstotkov (11.097) dolgotrajno brezposelnih, njihovo povprečno trajanje brezposelnosti pa znaša skoraj tri leta.
“Denarna socialna pomoč mora biti varnostna mreža, ki človeku pomaga premostiti začasno težko obdobje,” je poudarila Furman.
“Strinjamo se, da mora socialna država zaščititi tiste, ki ne morejo delati, hkrati pa je povsem upravičeno od človeka, ki lahko dela, pričakovati odgovornost in angažiranje do skupnosti.“
Referendumsko vprašanje se po njenih besedah glasi: “Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.”
Furman je poudarila, da družbenokoristno delo ne sme biti kazen, stigmatizacija ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomeščala redno zaposlitev. Poslanci na odboru po njenih besedah ne odločajo o konkretni zakonski ureditvi, o tem bodo razpravljali šele, če bodo državljani predlog na posvetovalnem referendumu podprli.
Zakonodajno-pravna služba opozarja na protiustavnost in nejasnost
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Sonja Bien Karlovšek je opozorila, da pri presplošno oblikovanem vprašanju DZ tvega nejasnost referendumskega izida. Izpostavila je nejasnost besede “aktivno” pri opravljanju družbenokoristnega dela.
Še pomembneje pa je opozorila, da bi lahko bilo odvzetje denarne socialne pomoči, ki je namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, protiustavno. Ob tem je spomnila, da že po veljavni ureditvi oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če je njena materialna ogroženost posledica razlogov, na katere lahko vpliva, ali če brez utemeljenega razloga zavrača aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve.
Opozicija: Gre za populizem pred volilnim oktobrom
V največji opozicijski poslanski skupini Svoboda so večkrat poudarili, da je vprašanje namenjeno mobilizaciji ljudi na volišča na dan zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Andreja Rajbenšu je dejala, da bi predlagatelji, če bi resnično želeli urejati socialno politiko, to počeli z zakonodajnimi spremembami, ne z referendumom. Vinko Logaj je dodal, da predlagatelji niso predložili analize obstoječega sistema, ki bi ponudila usmeritve za nadaljnje ukrepanje.
V Levici menijo, da je vprašanje zaradi trenutne zakonske ureditve irelevantno. Vladimir Šega je poudaril, da ima ministrstvo vso pristojnost za preverjanje in ukrepanje v okviru obstoječega sistema, ter opozoril, da trenutno ni dovolj javnih del za vse, ki si jih želijo.
Koalicija: Gre za pomoč, ne za kazen
Koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati so v razpravi poudarile, da želijo s predlagano ureditvijo dolgotrajno brezposelne spodbuditi k vključevanju na trg dela in v družbo. “Gre za pomoč, ne za kazen,” so poudarili ter dodali, da bodo s posvetovalnim referendumom preverili voljo volivcev pri tako pomembni problematiki.
Referendumi predvidoma 11. oktobra
Predloge za tri posvetovalne referendume so konec julija vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Poleg vprašanja o denarni socialni pomoči bi državljane vprašali še:
- ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka,
- ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Predlagajo, da se referendumi izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
