Prihodnji teden bo v Sloveniji politično nekoliko mirnejši, vendar to ne pomeni, da bo brez pomembnih tem. Državni zbor bo po poletnem premoru predvsem skozi delo parlamentarnih odborov začel pripravljati teren za jesensko politično dogajanje, medtem ko bo na evropski ravni pozornost usmerjena v obrambno in zunanjo politiko. V gospodarstvu bo v ospredju predvsem vprašanje, ali se bo po močnem drugem četrtletju pokazalo tudi izboljšanje razpoloženja podjetij.
Državni zbor: pred jesenskim nadaljevanjem predvsem delo odborov
V prihodnjem tednu ni predvidena redna seja Državnega zbora. Ta je po uradnem koledarju predvidena šele 21. septembra, medtem ko je za 28. avgust sklicana še 21. izredna seja.
To pa ne pomeni popolnega parlamentarnega zatišja. 2. septembra so predvidene seje odborov za finance, za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide ter odbora za kulturo. 3. septembra sledijo še seje odborov za gospodarstvo, delo in šport ter za notranje zadeve in javno upravo.
Prav delo teh odborov bo zato eden pomembnejših pokazateljev, s katerimi temami bo politika vstopila v jesenski del leta. Posebej zanimiv bo Odbor za finance, saj bodo jesenski meseci tradicionalno prinesli več pozornosti javnim financam, proračunu in gospodarski politiki.
Vlada sicer tudi v času parlamentarnega premora nadaljuje delo. Uradni koledar kaže, da vlada odloča na rednih in dopisnih sejah, pri čemer so redne seje praviloma ob četrtkih.
Slovenija se bo prihodnji teden ukvarjala tudi z evropsko varnostjo
Pomemben del političnega dogajanja bo prihodnji teden potekal zunaj Slovenije. Na ravni Evropske unije je med 31. avgustom in 1. septembrom predvideno neformalno srečanje obrambnih ministrov.
Nato bo med 1. in 2. septembrom sledilo neformalno srečanje zunanjih ministrov EU, tako imenovani Gymnich. Med 3. in 4. septembrom je predvideno še neformalno srečanje ministrov za splošne zadeve.
V ospredju evropske politike bodo zato predvidoma varnost, obramba, zunanjepolitični odnosi in prihodnja evropska koordinacija. Za Slovenijo je evropsko dogajanje pomembno tudi zaradi širšega vprašanja obrambnih izdatkov. ECB je v svoji najnovejši analizi opozorila, da višja obrambna poraba postaja eden od dejavnikov gospodarske aktivnosti v Evropi.
Gospodarstvo: močna rast BDP, vendar manj optimizma med podjetji
Slovensko gospodarstvo je leto začelo precej bolje, kot bi lahko sklepali iz nekaterih negotovosti na evropskih trgih.
Po podatkih SURS je bil slovenski BDP v drugem četrtletju 2026 medletno višji za 5 odstotkov. Rast so med drugim podpirale investicije, domača potrošnja in izvoz.
Toda zadnji podatki hkrati kažejo nekoliko bolj previdno razpoloženje podjetij. SURS je 25. avgusta objavil podatek, da se je gospodarska klima avgusta na mesečni ravni nekoliko poslabšala, čeprav je bila v primerjavi z avgustom lani boljša.
To pomeni, da bo ena od pomembnejših gospodarskih zgodb prihodnjih tednov vprašanje, ali bo močna rast BDP obstala tudi v nadaljevanju leta ali pa bodo negotovost, stroški in razmere na evropskih trgih začeli močneje vplivati na podjetja.
Inflacija ostaja pomembna tema
Za gospodinjstva bo še naprej pomembno predvsem gibanje cen. Zadnji razpoložljivi podatki SURS kažejo, da je bila letna inflacija julija 2,9-odstotna, medtem ko so se cene na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka. Posebej izstopajo cene storitev, ki so bile medletno višje za 4,6 odstotka.
Tudi v območju evra inflacija ostaja nad ciljem Evropske centralne banke. ECB je v zadnjem gospodarskem biltenu navedla, da je bila inflacija v območju evra junija 2,8-odstotna, pri čemer še vedno obstaja tveganje, da se bodo višje energetske cene postopoma prelile tudi v druge cene.
ECB je julija ključne obrestne mere pustila nespremenjene in poudarila, da bo prihodnje odločitve sprejemala glede na nove gospodarske podatke.
Zato prihodnji teden ni pričakovati velikega preobrata denarne politike. Bolj pomembno bo, kaj bodo novi podatki povedali o inflacijskih pritiskih, gospodarski aktivnosti in pričakovanjih za jesen.
Kaj bo to pomenilo za ljudi?
Za povprečnega prebivalca prihodnji teden verjetno ne bo prinesel ene same velike gospodarske spremembe. Bolj pomemben bo trend.
Slovensko gospodarstvo trenutno kaže precejšen paradoks: na eni strani je rast BDP močna, na drugi pa se je gospodarsko razpoloženje avgusta nekoliko poslabšalo. Ob tem inflacija ostaja blizu treh odstotkov, ECB pa zaradi negotovosti še naprej ostaja previdna.
To pomeni, da bodo jesenski meseci za vlado pomembni predvsem z vidika javnih financ, investicij, stroškov države, plačne politike in konkurenčnosti gospodarstva.
Na kaj biti pozoren prihodnji teden?
Če strnemo najpomembnejše dogodke:
- 31. avgust–1. september: neformalno srečanje obrambnih ministrov EU.
- 1.–2. september: neformalno srečanje zunanjih ministrov EU.
- 2. september: seje parlamentarnih odborov za finance, kulturo ter demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.
- 3. september: seji odborov za gospodarstvo, delo in šport ter notranje zadeve in javno upravo.
- 3.–4. september: neformalno srečanje ministrov EU za splošne zadeve.
- 6. september: začetek neformalnega srečanja kmetijskih ministrov EU, ki bo trajalo do 8. septembra.
Glavna zgodba prihodnjega tedna zato ne bo ena velika politična odločitev, temveč začetek jesenskega političnega cikla. Slovenija bo vstopila v september z močnimi gospodarskimi številkami, vendar tudi z opozorilom, da zaupanje v gospodarstvu ni povsem stabilno. Na evropski ravni pa bodo v ospredju obramba, zunanja politika in vprašanje, kako se bo EU odzivala na vse bolj zahtevne varnostne in gospodarske razmere.
