Sodobni LED-žarometi veljajo za eno največjih varnostnih pridobitev v avtomobilski industriji. V primerjavi s klasičnimi halogenskimi žarnicami svetijo znatno svetleje, širše in bolj homogeno, kar vozniku ponuja bistveno boljšo preglednost nad cesto. Vendar pa imata ta napredek in izjemna moč svetlobe svojo temno plat. Z vse večjo razširjenostjo LED-tehnologije se dramatično povečuje tudi število pritožb voznikov, ki opozarjajo na nevarno slepljenje iz nasprotne smeri.
Premočna svetloba preobremeni receptorje na mrežnici
Ko se soočimo z bleščanjem na cesti, strokovnjaki ločijo med psihološkim oziroma občutenim in fizičnim ali izmerjenim bleščanjem. Čeprav močna svetloba očesa ne poškoduje trajno, fizično bleščanje neposredno ogroža varnost. Premočna svetloba namreč preobremeni receptorje na mrežnici, zlasti ob nenadnih spremembah in močnih kontrastih. Šarenica se ob naletu svetlobnega snopa sicer zoži, a ne more izravnati ostre meje med svetlobo in senco. Posledično za nekaj ključnih sekund povsem izgubimo pogled nad okolico, v kateri se lahko skrivajo pešci ali ovire.
Težavo dodatno stopnjuje sama narava LED-tehnologije. Svetlobne diode na površini, manjši od kvadratnega milimetra, ustvarijo izjemno energijsko gostoto. Poleg tega njihov svetlobni spekter vsebuje visok delež modre svetlobe, ki simulira dnevno svetlobo. Človeško oko na modro barvo reagira izjemno občutljivo, kar mnogi dojemajo kot zelo neprijetno in agresivno.
Ni vsak LED-žaromet enak: Razlika med lečo in odbojnikom
Natančnejše raziskave razkrivajo, da je stopnja slepljenja odvisna od same zasnove žarometa. V praksi prevladujeta dve tehnologiji, pri katerih so opazne ogromne razlike. Žarometi s projekcijsko lečo imajo izjemno majhno svetlečo površino z visoko točkovno svetilnostjo. Ker v tem primeru gledamo neposredno v vir svetlobe, ti žarometi izjemno močno slepijo. Na drugi strani pa žarometi s površinskim odbojnikom svetlobo usmerjajo preko ukrivljenih površin, kar zagotavlja večjo odbojno površino in bolj homogeno razpršitev svetlobe. Ker je njihova točkovna svetilnost nižja, nasproti vozeče voznike znatno manj motijo.
Očesni zdravniki to težavo ponazorijo s prho. Prhanje pod razpršenim curkom vode je prijetno, medtem ko je enak volumen vode pod visokim tlakom skozi eno samo odprtino neprijeten in agresiven. Enako velja za naše oči, saj točkovni viri svetlobe močneje obremenijo manjše število svetlobnih receptorjev.
Krivci niso le luči, ampak tudi umazana stekla in starost
Srečanje z bleščečimi žarometi je še toliko bolj naporno, če je vetrobransko steklo umazano ali opraskano, saj se svetloba na njem neposredno lomi. Prav tako pomemben dejavnik je starost samih voznikov. Z leti oči počasi izgubljajo sposobnost hitrega prilagajanja na ostre prehode med svetlobo in temo, k težavam pa dodatno prispevata še nočna utrujenost in suhost oči.
Kako zmanjšati tveganje med nočno vožnjo?
Strokovnjaki AMZS avtomobilskim proizvajalcem svetujejo, naj za zasenčene luči raje uporabljajo odbojno tehnologijo ter zakonsko omejijo svetilnost točkovnih virov. Voznikom pa priporočajo, da ob srečanju z bleščečim vozilom pogleda nikoli ne usmerjajo neposredno v žaromete, temveč se osredotočijo na desni rob cestišča. Prav tako je ključno redno čiščenje vetrobranskega stekla in korekcijskih očal ter ročno prilagajanje višine snopa svetlobe, kadar je prtljažnik vozila močneje obremenjen.
Preberite še: Kako LED sploh proizvaja svetlobo?
