Je Zoran Janković Ljubljano res spremenil na bolje ali je le župan praznih obljub?

Zoran Janković Ljubljano vodi že skoraj dve desetletji in pred jesenskimi lokalnimi volitvami ponovno kandidira za župana. Njegova politika je ves čas temeljila na velikih infrastrukturnih projektih, prenovi mesta, stanovanjih in spreminjanju prometne podobe prestolnice. Toda kako se je odrezal pri obljubah zadnjega mandata? Nekateri projekti so bili dokončani, drugi so šele v gradnji, pri nekaterih pa Ljubljana na rezultat čaka že skoraj 20 let.

Zoran Janković je maja letos napovedal novo, že sedmo kandidaturo za ljubljanskega župana. Če bi ponovno zmagal, bi Ljubljano vodil do leta 2030, skupno pa bi lahko na čelu prestolnice ostal kar 24 let. Njegova lista je v volilnem programu poudarjala, da Ljubljana ne potrebuje praznih obljub, temveč konkretne projekte. Na svoji spletni strani danes navaja več kot 2600 izvedenih projektov, pri čemer program 2022–2026 predstavlja kot nadaljevanje že začete razvojne politike.

Toda projekt z gradbenim dovoljenjem ni isto kot projekt, ki je izveden.

Kanal C0: ena največjih obljub je vendarle dokončana

Med projekti, ki jih je Janković ob začetku mandata izpostavil kot ključne, je bil kanal C0.

Decembra 2022 je napovedal, da bo projekt dokončan. Po večletnih sporih, protestih, postopkih in nasprotovanju delu okoliških prebivalcev je občina aprila 2026 sporočila, da je zadnji, 119,5 metra dolg odsek zgrajen. Celotna dolžina povezovalnega kanala znaša približno 12,4 kilometra.

Projekt je del širšega projekta »Čisto zate«, katerega skupna vrednost presega 135 milijonov evrov. Evropska unija in država sta zanj zagotovili nekaj več kot 81 milijonov evrov.

Po podatkih MOL naj bi bil zaradi projekta kanalizacijski sistem Ljubljane povezan v celoto, priključenost na kanalizacijo pa naj bi se povečala na 98 odstotkov. Projekt naj bi omogočil tudi ukinitev približno 6500 greznic.

Ocena obljube: IZVEDENO.

Toda pri tem obstaja pomembna opomba: C0 ni projekt, ki bi nastal leta 2022. Njegova zgodovina sega desetletja nazaj; trasa je bila vključena v prostorske načrte že leta 1991 in ponovno potrjena leta 2010.

Jankoviću je zato mogoče pripisati dokončanje projekta v času njegovega mandata, ne pa tudi celotne zasnove in zgodovine projekta.

Šport: Ilirija je odprta, ŽAK še ni

Na področju športa je bil rezultat precej bolj konkreten.

Športni center Ilirija je bil odprt marca 2025. Novi kompleks vključuje olimpijski bazen, večnamenske dvorane, zunanjo športno infrastrukturo, atletsko stezo in druge površine. To je eden tistih projektov, kjer je mogoče govoriti o dejansko izvedeni investiciji, ne samo o napovedi.

Drugače je z Atletskim centrom Ljubljana oziroma stadionom ŽAK. Gradnja se je začela avgusta 2025, občina pa projekt še vedno vodi kot gradnjo. Predvideni zaključek je bil premaknjen v prihodnje obdobje; junija 2026 je Dnevnik poročal, da naj bi bil center zaključen prihodnje leto.

Ocena obljube: DELNO IZVEDENO.

Ilirija je končana, pri Atletskem centru pa je Janković dosegel predvsem fazo dejanske gradnje.

Stanovanja: največja politična obljuba, pri kateri je treba številke brati zelo previdno

Stanovanjska politika je bila ena osrednjih točk Jankovićevega programa.

Ob začetku mandata je napovedal, da bo Ljubljana na enajstih lokacijah začela gradnjo skoraj 2000 stanovanj.

To je pomembna razlika: napoved ni bila nujno, da bo 2000 stanovanj do konca mandata že vseljivih, temveč da se bo njihova gradnja začela. Ob tem je treba ločiti mestna oziroma neprofitna stanovanja od stanovanj, ki jih gradijo zasebni investitorji. Javni stanovanjski sklad MOL ima danes okoli 4200 stanovanj v upravljanju, velika večina pa jih je bila zgrajena ali pridobljena v obdobju Jankovićevega županovanja. Hkrati pa povpraševanje močno presega ponudbo, na zadnjih razpisih je bilo vlog več kot desetkrat toliko kot razpisanih stanovanj.

Tudi leta 2026 je Janković napovedoval dodatnih 2000 neprofitnih stanovanj, med drugim 361 stanovanj na Povšetovi in obsežen razvoj Stanežič.

Toda 361 stanovanj na Povšetovi je do leta 2026 še vedno projekt, ne dokončana soseska. Integralno gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno junija 2025, nato pa je sledila priprava projektne dokumentacije in izbira izvajalca.

Med konkretnimi rezultati zadnjega obdobja je mogoče izpostaviti 88 neprofitnih stanovanj v Zeleni jami ter 95 novih javnih najemnih stanovanj v Štepanjskem naselju, odprtih julija 2026.

Ocena obljube: DELNO IZVEDENO.

Stanovanjska gradnja se je nedvomno povečala, vendar je precejšen del velikih številk še vedno povezan z načrtovanimi ali zasebnimi projekti. Zato ni korektno vseh »2000 stanovanj« avtomatično predstaviti kot 2000 novih občinskih neprofitnih stanovanj, ki so bila v tem mandatu že zgrajena.

Obljuba, da bodo stanovanja cenejša, je precej težje dokazljiva

Janković je večkrat argumentiral, da bo večja ponudba stanovanj znižala cene.

Decembra 2024 je napovedoval, da bi se lahko cena stanovanj na trgu, razen elitnih lokacij, spustila proti 3000 evrom za kvadratni meter brez davka, če bo ponudba dovolj velika.

Toda tu nastane problem: obljuba o gradnji in obljuba o ceni nista ista stvar.

Na trgu stanovanj delujejo tudi obrestne mere, stroški gradnje, zemljišča, investitorji, povpraševanje, dohodek gospodinjstev in širše gospodarske razmere. Tudi leta 2025 je bilo ugotovljeno, da je bila ponudba novih stanovanj v Ljubljani še vedno nezadostna glede na povpraševanje, GURS pa je opozarjal na problem dostopnosti stanovanj.

Zato lahko rečemo:

Gradnja: DA.
Dokazano občutno znižanje cen zaradi Jankovićeve politike: NE.

Tržnica: obljuba iz leta 2006, ki še vedno ni dokončana

Če obstaja projekt, ki najbolj jasno kaže razliko med Jankovićevimi obljubami in njihovo izvedbo, je to osrednja ljubljanska tržnica.

Janković je celovito prenovo tržnice obljubil že leta 2006, ko je prvič kandidiral za župana. Projekt vključuje tudi podzemno garažno hišo in dograditev Mahrove hiše. Leta 2024 je Delo poročalo, da je občina za različne študije in priprave porabila že približno dva milijona evrov, projekt pa še vedno ni bil izveden. Takrat je bilo pričakovano, da bi lahko gradnja stekla proti koncu njegovega šestega mandata, vendar zagotovo ne bi bila do takrat zaključena.

Leta 2026 se je situacija vendarle premaknila: ministrstvo je izdalo integralno gradbeno dovoljenje, vendar je projekt še vedno v fazi, ko Ljubljana čaka na začetek oziroma nadaljevanje gradnje.

To je pomembno tudi zaradi politične odgovornosti. Janković lahko upravičeno reče, da je projekt po skoraj dveh desetletjih vendarle prišel do gradbenega dovoljenja.

Težje pa je trditi, da je bila obljuba o prenovi tržnice izpolnjena.

Ocena obljube: NEIZVEDENO, VENDAR KONČNO PRED IZVEDBO.

Ljubljanica: od kopanja do nove obljube

Možnost kopanja v Ljubljanici je bila ena od Jankovićevih starih obljub. Prve napovedi segajo v njegovo kampanjo iz leta 2006, ko je bilo omenjeno, da bi bilo kopanje mogoče do leta 2012. Leto 2012 je prišlo in minilo. Leta 2024 je Janković ponovno napovedal, da bo kopanje mogoče do konca njegovega mandata, torej do leta 2026. Leta 2025 je kot potencialno območje kopanja izpostavil Špico in govoril o čiščenju reke ter ureditvi območja.

Toda tudi poleti 2026 je bila možnost kopanja še vedno predstavljena kot prihodnja vizija, ne kot dejansko odprto mestno kopališče.

Ocena obljube: NEIZPOLNJENO.

To je verjetno ena najbolj očitnih Jankovićevih dolgoročnih obljub, pri kateri je rok večkrat zdrsnil v prihodnost.

Potniški center: velik projekt, vendar ne Jankovićeva samostojna investicija

Potniški center Ljubljana je eden največjih projektov v prestolnici.

Gradnja je v letu 2026 v polnem teku, vendar projekt ni občinski projekt v klasičnem smislu. Pri njem sodelujejo država, Slovenske železnice in zasebni partnerji. Delo ga je zato opisalo kot projekt, pri katerem občina sodeluje skupaj z državo in zasebnimi partnerji. Janković je že prej napovedoval zelo ambiciozne roke. Leta 2023 je bilo mogoče slišati tudi napoved, da bo do leta 2025 zgrajen »najlepši potniški center v Evropi«.

Danes je jasno, da ta rok ni bil dosežen. Projekt sicer dejansko nastaja, vendar ga ni mogoče označiti kot dokončanega.

Ocena obljube: V IZVEDBI, ROK NI BIL DOSEŽEN.

Sežigalnica: še vedno projekt prihodnosti

Sežigalnica oziroma objekt za termično obdelavo odpadkov je bila ena izmed pomembnejših energetskih in okoljskih obljub zadnjega mandata.

Janković je ob začetku mandata napovedal njeno gradnjo in jo predstavil kot način zmanjšanja odvisnosti od uvoženih energentov ter odvoza odpadkov v tujino.

Toda leta 2026 sežigalnica še ni zgrajena. Projekt je še vedno predmet postopkov, izbire lokacije in političnih ter strokovnih polemik. Med možnimi lokacijami so bile leta 2026 omenjene Barje, Zaloška cesta in območje ob Letališki cesti.

Projekt ima tudi pomembno finančno dimenzijo. Kritiki so opozarjali na ocenjeno vrednost okoli 430 milijonov evrov in na okoljske ter zdravstvene posledice. Pri tem je treba jasno ločiti kritiko projekta od dejstva, da je projekt dejansko izveden: ni.

Ocena obljube: NEIZVEDENO.

Javni promet: elektrifikacija napreduje, tramvaja pa ni

Janković je v zadnjih letih precej stavil na električne in vodikove avtobuse.

Poleti 2026 je imel LPP skupno 38 brezogljičnih avtobusov: 25 novih električnih, deset vodikovih in tri starejša električna vozila. Janković je napovedal, da naj bi imel LPP v petih letih najmanj 100 električnih in vodikovih avtobusov.

To je konkreten premik. Toda Ljubljana še vedno nima tramvaja, metroja ali drugega velikega sistema tirnega mestnega prometa. Janković je leta 2022 sicer dejal, da je vprašanje, ali je javni promet tramvaj, metro ali avtobus, manj pomembno od učinkovitosti sistema.

Njegova politika je bila zato bolj usmerjena v avtobusni sistem in elektrifikacijo, ne v uvedbo tramvaja.

Ocena: DELNO IZVEDENO.

Elektrifikacija je konkretna. Velika rešitev prometnih zastojev pa ostaja odprto vprašanje.

Kaj pa ceste in kolesarske poti?

Tu je Jankovićeva bilanca bistveno močnejša. Mestna politika je v zadnjih letih sistematično povezovala prenove cest z ureditvijo kolesarske infrastrukture, pločnikov in drevoredov. Janković je leta 2022 poudarjal, da naj bi bil pri prenovah cest praviloma predviden tudi prostor za kolesarje in pešce.

Ljubljana je v času njegovega županovanja bistveno spremenila svojo prometno in javno površinsko podobo. Prav prenova nabrežij Ljubljanice, mostov, trgov in parkov je eden od razlogov, zaradi katerih je Ljubljana leta 2016 dobila naziv Evropska zelena prestolnica.

Toda tu se pojavi druga stran zgodbe.

V razpravah Ljubljančanov se vse pogosteje pojavljajo zastoji, parkiranje in vprašanje kakovosti javnega prevoza. Na Redditu je mogoče najti tako izrazito podporo kot ostro kritiko Jankovićevega dela. V eni od razprav iz aprila 2026 je uporabnik denimo zapisal, da je Ljubljana v primerjavi s prejšnjim obdobjem bistveno bolj privlačna, vendar je kritiziral javni promet, ceste, parkiranje in stanovanjski trg.

To ni dokaz, da je mestna prometna politika neuspešna. Je pa zanimiv pokazatelj, da uradna podoba uspešnega razvoja mesta in vsakodnevna izkušnja dela prebivalcev nista nujno enaki.

Kaj kažejo spletni forumi?

Čeprav Reddit in drugi forumi niso primerljivi z uradnimi statističnimi podatki, so uporabni kot nekakšen barometer javnega razpoloženja.

V razpravah o Jankoviću se pojavlja zanimiv paradoks.

Del uporabnikov meni, da je Ljubljana zaradi njega postala bistveno lepše, bolj urejeno in turistično privlačno mesto. Drugi opozarjajo, da je bila ta preobrazba plačana s težavami, kot so draga stanovanja, prometni problemi, parkiranje in po njihovem mnenju prevelika osredotočenost na velike projekte.

V razpravah pred letošnjimi volitvami je mogoče najti tudi izrazito podporo Jankoviću, pa tudi pozive k menjavi župana. Zanimivo je, da se pogosto ponavlja stavek v smislu: »Morda ni popoln, ampak vsaj nekaj naredi.«

To je pravzaprav eden od ključev njegove politične obstojnosti.

Ali je Janković spešen župan ali župan nedokončanih obljub?

Kratek pregled