Cene surove nafte so na začetku novega trgovalnega tedna znova močno poskočile, potem ko so se v soboto ZDA in Iran vnovič spopadli v Perzijskem zalivu. Ameriške sile so napadle in uničile tri iranske tankerje, kar je odgovor na iranski raketni napad na ameriški vojaški ladji. Trg se tako sooča z resnimi zaskrbljenostmi glede dolgotrajnih motenj v oskrbi s “tekočim zlatom” iz ključne regije.
Cene segajo proti novim višinam
Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) z dobavnim rokom oktobra je bilo popoldne po singapurskem času treba odšteti 92,28 dolarja, kar je 80 centov več kot v petek. Severnomorska nafta brent za dobavo v novembru se je podražila za 79 centov na 97,07 dolarja.
Kot poroča Reuters, se je WTI pretekli teden podražila za skoraj deset odstotkov, brent pa za 7,8 odstotka. Gre za največje tedenske skoke od sredine julija letos. Brent se tako hitro približuje psihološko pomembni meji 100 dolarjev za sod, kar po mnenju analitikov postaja vse bolj realen scenarij.
ZDA in Iran v novem valu povračilnih udarcev
Kot je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom), je iranska revolucionarna garda z balističnimi raketami napadla dve ameriški vojaški ladji, ki sta patruljirali v regiji. Ladji, letalonosilka in rušilec z vodenimi raketami, naj bi se napadu uspešno izognili.
Ameriške sile so odgovorile z napadom na tri iranske tankerje, ki so del tako imenovane “senčne flote”, s katero Iran financira revolucionarno gardo. Tankerja M/T Downy ob otoku Harg in M/T Stark 1 sta bila trajno onesposobljena, tretji, M/T Kylo, pa je bil v Omanskem zalivu popolnoma uničen.
Poveljnik Centcoma, admiral Brad Cooper, je bil jasen: “Sporočilo Revolucionarni gardi naj bo jasno: če streljate na dve naši ladji, bomo naložili še višje gospodarske stroške – izločili bomo tri vaše”.
Na iranski strani je glavni pogajalec in predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf že zagrozil z “hitrejšimi in močnejšimi” odgovori. “Američani morajo razumeti, da so časi sorazmernih odgovorov mimo,” je dejal in posvaril, da se bo vsak napad na iranske interese srečal z “bolj bolečim” odgovorom.
Hormuška ožina ostaja glavno ozko grlo
Na cene nafte že od konca februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, močno vpliva dogajanje na Bližnjem vzhodu in posledično v transportno pomembni Hormuški ožini. Skozi to ožino običajno potuje približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Zaradi konflikta pa je ladijski promet skozi njo močno oviran.
Po podatkih pomorskega sledilnika Kpler jo v zadnjem tednu v povprečju dnevno prečka le okoli 13 ladij, kar je občutno manj od običajnih številk. Ključni iranski izvozni terminal na otoku Harg je praktično izoliran. Ameriški sekretar za energijo Chris Wright sicer zatrjuje, da ameriška mornarica ohranja prisotnost v ožini in da je pretok okoli dveh tretjin predvojne količine, vendar pa je za to potrebna vojaška eskorta.
Analitiki opozarjajo, da se trg nahaja v občutljivi fazi prilagajanja. Visoke zaloge so sicer pomagale absorbirati začetno krizo, a se te zaloge krčijo. Če se bodo razmere v ožini še poslabšale ali če bodo motnje v oskrbi dolgotrajne, bi cena 100 dolarjev za sod lahko postala trajnejša realnost.
