Danes, 10. septembra, obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Gre za dan, ki opozarja na problem, o katerem pogosto težko govorimo. Letošnji dan je del triletne kampanje “Spreminjajmo razumevanje samomora”. Osrednje sporočilo kampanje je preprosto: pričnimo pogovor.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da zaradi samomora vsako leto umre več kot 720.000 ljudi. Vsaka takšna smrt prizadene tudi številne bližnje, prijatelje in širšo skupnost.
Slovenija pri tem ni izjema. Podatki kažejo, da samomor ostaja pomemben javnozdravstveni problem. Hkrati pa podatki kažejo tudi, da se je stanje v zadnjih desetletjih izboljšalo.
Leta 2024 je umrlo 363 ljudi
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 ljudi. Med njimi je bilo 275 moških in 88 žensk. Samomorilni količnik je znašal 17,09 smrti na 100.000 prebivalcev.
Številka je visoka, vendar je pomemben tudi širši pogled. NIJZ ugotavlja, da je umrljivost zaradi samomora v zadnjih desetletjih upadla za več kot 30 odstotkov. V zadnjih desetih letih je opazen trend upadanja, čeprav med posameznimi leti prihaja do nihanj.
Tudi v letu 2024 so bile med spoloma opazne velike razlike. Moški so predstavljali približno tri četrtine vseh smrti zaradi samomora. To ni posebnost Slovenije, saj so moški v številnih državah bolj ogrožena skupina. Pri majhnem številu primerov lahko že nekaj dogodkov močno spremeni letni kazalnik.
Slovenija še vedno izstopa v evropskem prostoru
Kljub dolgoročnemu izboljšanju Slovenija ostaja med evropskimi državami z visokim bremenom samomora. Eurostat je za leto 2022 Sloveniji pripisal najvišjo standardizirano stopnjo smrti zaradi namernega samopoškodovanja v Evropski uniji. Takrat je znašala 18,3 smrti na 100.000 prebivalcev.
Primerjava med državami sicer zahteva previdnost. Na rezultate vplivajo različne starostne strukture prebivalstva in metodologije. Kljub temu pa so podatki zelo zgovorni. Preprečevanje samomora mora v vsakem primeru ostati pomemben del javnega zdravja.
Pri tem ni dovolj, da o samomoru govorimo samo enkrat na leto. Svetovni dan preprečevanja samomora je predvsem priložnost za širši pogovor. Pomembno je zmanjševati stigmo in izboljševati dostop do pomoči.
Zakaj je pogovor tako pomemben?
Beseda samomor je za marsikoga še vedno težka. Nekateri se bojijo, da bodo z omembo teme položaj samo poslabšali. Drugi ne vedo, kaj bi rekli človeku, ki je v hudi stiski.
Prav zato letošnja kampanja poudarja odprt in sočuten pogovor. WHO in Mednarodno združenje za preprečevanje samomora želita zmanjšati molk okoli teme. Cilj je ustvariti okolje, kjer lahko človek pove, da potrebuje pomoč.
Pogovor seveda ni čarobna rešitev. Človek v hudi stiski pogosto potrebuje strokovno pomoč in dolgoročnejšo podporo. Vseeno lahko iskren pogovor predstavlja pomemben prvi korak.
Včasih ni treba povedati ničesar posebnega. Dovolj je lahko vprašanje, kako se človek zares počuti. Pomembno je tudi poslušanje brez obsojanja in zmanjševanja velikosti težav.
Stavki, kot je “saj bo bolje”, pogosto ne pomagajo. Prav tako ni koristno primerjati tuje stiske z lastnimi težavami. Človek potrebuje občutek, da ga nekdo jemlje resno.
Duševna stiska nima vedno istega obraza
Ena od težav pri preprečevanju samomora je tudi prepričanje, da bomo nevarnost vedno prepoznali. V resnici človekove stiske pogosto ne moremo videti navzven.
Nekdo se lahko še vedno udeležuje predavanj, hodi v službo in se druži. Lahko se tudi smeji in navzven deluje popolnoma običajno. To še ne pomeni, da je dobro.
Zato je pomembno, da samo vprašamo.
Vprašanje “Kako si?” je lahko zelo drugačno od običajnega vljudnostnega vprašanja. Če ga zastavimo iskreno, človeku omogoči, da pove več.
Pomembno je tudi, da človeka ne pustimo samega s problemom. Če obstaja neposredna nevarnost, je treba poiskati strokovno pomoč. V nujnih primerih je na voljo številka 112.
Kje lahko človek v stiski v Sloveniji poišče pomoč?
NIJZ kot prvi vir strokovne pomoči navaja osebnega zdravnika. Ta lahko po potrebi predlaga nadaljnjo obravnavo ali osebo napoti k specialistu.
Na voljo so tudi telefonske oblike pomoči.
Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik je dosegljiv na številki 116 123. Klic je brezplačen in na voljo 24 ur na dan.
Klic v duševni stiski je dosegljiv na številki 01 520 99 00. Telefon deluje vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj.
Za otroke in mladostnike je na voljo TOM telefon 116 111. Dosegljiv je vsak dan med 12. in 20. uro.
V hudi stiski je mogoče obiskati tudi dežurno zdravstveno službo. Na voljo so tudi dežurne ambulante najbližje psihiatrične bolnišnice.
Če je nevarnost neposredna, ne čakajmo na naslednji dan. Pokličimo 112 ali poiščimo najbližjo urgentno pomoč.
Tudi bližnji potrebujejo podporo
Ko govorimo o samomoru, pogosto govorimo predvsem o osebi v stiski. Pozabimo lahko na ljudi, ki živijo ob njej.
Družinski člani, prijatelji in partnerji lahko doživijo velik občutek nemoči. Pogosto se sprašujejo, ali bi lahko naredili več in kaj je bila njihova vloga v vsem tem. Takšni občutki so lahko zelo težki.
Preprečevanje samomora zato ni naloga ene osebe. Vključuje posameznike, zdravstvene službe, šole, delovna okolja in celotno družbo. Tudi država je odgovorna za razvoj učinkovitih preventivnih programov.
Slovenija je leta 2025 sprejela akcijski načrt preprečevanja samomora za obdobje 2025–2028. Načrt je del izvajanja nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Med prednostnimi področji so ozaveščanje, destigmatizacija in prepoznavanje ogroženih. Pomembna sta tudi delo z ogroženimi in podpora svojcem.
Statistika pove veliko, vendar ne pove vsega
Pri statistiki hitro pozabimo, da za vsako številko stoji človek. Za njim ostanejo ljudje, ki so ga poznali in imeli radi.
Zato mora biti poročanje o samomoru odgovorno in spoštljivo. Ni smiselno objavljati podrobnosti dejanja ali ustvarjati senzacionalnih naslovov. Takšno poročanje lahko škoduje in dodatno utrjuje napačne predstave.
Bolj koristno je govoriti o preprečevanju in možnostih pomoči. Pomembno je poudariti, da je samomor mogoče preprečevati in pokazati, kam se lahko človek obrne.
Svetovni dan preprečevanja samomora zato ni samo dan žalovanja. Je tudi dan, namenjen pogovoru, poslušanju in ukrepanju.
Začnimo pogovor
Letošnji slogan “Spreminjajmo razumevanje samomora” ima zelo konkreten cilj, kjer želi spremeniti način, kako o samomoru razmišljamo in govorimo.
Običajno res ne moremo rešiti tuje težave. Lahko pa poskrbimo, da človek v njej ni popolnoma sam. In prav to je eno najpomembnejših sporočil 10. septembra.
O samomoru moramo govoriti odgovorno, odprto in brez obsojanja.
Ne samo danes. Tudi takrat, ko svetovni dan mine.
