Aleksander Saša Arsenovič je Maribor prevzel leta 2018 z obljubo drugačnega, razvojno usmerjenega mesta. Po dveh mandatih je za njim vrsta izvedenih projektov, hkrati pa tudi vrsta nedokončanih obljub in političnih sporov. Letos je njegovo županovanje dobilo še precej temnejšo senco: Nacionalni preiskovalni urad je marca izvedel hišne preiskave na mariborski občini in pri županu, Arsenovič pa se je znašel med osumljenci v preiskavi suma gospodarske kriminalitete in korupcije. Zdaj je pred Mariborčani vprašanje: mu bodo zaupali še tretji mandat?
Kaj je Arsenovič obljubljal?
Arsenovič je svojo politično pot začel kot neodvisni kandidat iz podjetniškega okolja. Ena njegovih zgodnjih ključnih obljub je bila drugačna kultura upravljanja mesta, več transparentnosti in razvoj Maribora.
Njegova politična platforma je v ospredje postavljala predvsem:
- razvoj mestnega središča,
- obnovo javne infrastrukture,
- izboljšanje cest,
- razvoj javnega prometa,
- stanovanjsko politiko,
- športno infrastrukturo,
- kulturo in turizem,
- večje črpanje evropskih sredstev,
- participacijo občanov pri odločanju.
Že pri prvih kandidaturah je poudarjal pošteno in transparentno delovanje.
Pri drugem mandatu pa je bila zgodba predvsem razvojna: več velikih projektov, nadaljevanje prenove mesta in dokončanje projektov, ki so bili začeti v prvem mandatu.
Kaj mu je uspelo?
Če bi Arsenovičevo županovanje ocenjevali samo po fizičnih spremembah mesta, je rezultat precej močan.
Eden največjih projektov je Center Rotovž, katerega gradnja se je začela leta 2022. Projekt vključuje prenovo knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in drugih kulturnih vsebin ter predstavlja eno največjih mestnih investicij na področju kulture.
Pomembna je bila tudi nadaljnja obnova športne infrastrukture. Maribor je že pred drugim Arsenovičevim mandatom zaključil pomembno obnovo Ljudskega vrta, v njegovem času pa se je nadaljevala prenova športnih objektov, vključno z Dvorano Tabor.
Občina je v zadnjih letih vlagala tudi v:
- ceste,
- kanalizacijo in komunalno infrastrukturo,
- igrišča,
- javne površine,
- kulturne objekte,
- športne objekte,
- trajnostno mobilnost.
Med bolj konkretnimi dosežki je tudi projekt novih električnih avtobusov. Mestna občina je načrtovala nakup 25 električnih avtobusov – 18-metrskih in 12-metrskih – s predvideno uvedbo v promet spomladi 2026. Skupna vrednost investicije z DDV je bila ocenjena na približno 8,61 milijona evrov.
Občina je uvedla tudi participativni proračun, ki je v letu 2026 v procesu novega cikla odločanja. Pri njem občani predlagajo projekte, nato pa jih strokovna komisija pregleda in pripravi za glasovanje.
Ocena: IZVEDENO oziroma V IZVEDBI.
Toda Maribor ni samo mestno središče
Ena od kritik Arsenovičeve politike, ki se pojavlja že več let, je, da je preveč pozornosti namenjene mestnemu središču, medtem ko naj bi bilo obrobje deležno manj pozornosti.
O podobnih očitkih so poročali tudi večji mediji. Delo je leta 2025 med kritikami njegovega dela izpostavilo nezadovoljstvo dela Mariborčanov zaradi osredotočenosti na center, prometne politike in vprašanja obrobja.
Ali je Maribor postal bolj urejen ali samo lepši tam, kjer ga obiskujejo turisti?
Investicije v center so nedvomno vidne. Toda župan mora upravljati tudi Tezno, Pobrežje, Studence, Kamnico, Razvanje, Tabor in druge dele mesta.
In prav pri vsakodnevnih problemih: cestah, parkiranju, prometu, stanovanjih in vzdrževanju infrastrukture, je ocena njegovega dela precej bolj deljena.
Največja težava: obljube, ki se premikajo iz mandata v mandat
Arsenovič je, podobno kot številni dolgoletni župani, ustvaril precejšen seznam projektov. Problem je, koliko časa ostane v fazi načrtovanja, priprave ali obljube.
Med projekti, ki so se v različnih obdobjih pojavljali kot razvojne prioritete Maribora, so bili med drugim:
- ureditev Lenta,
- nadaljnja obnova Ljudskega vrta,
- razvoj javnega potniškega prometa,
- večja stanovanjska gradnja,
- ureditev cest,
- razvoj Mariborskega Pohorja,
- razvoj industrijskih in poslovnih območij,
- večja povezanost mesta z državo in regijo.
Pri nekaterih je napredek očiten, pri drugih je bil tempo precej počasnejši od političnih napovedi.
To je eden od razlogov, zakaj bo letošnja kampanja zanimiva: Arsenovič ne kandidira več kot nov obraz, ki obljublja spremembo, že nakazuje rezultat svojega dosedanjega dela.
In potem je prišlo leto 2026
Če je imel Arsenovič pred letošnjim letom možnost kampanjo graditi predvsem na investicijah, se je marca vse spremenilo.
19. marca 2026 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada izvedli hišne preiskave na sedežu Mestne občine Maribor in pri Arsenoviču.
Mestna občina je preiskave potrdila. NPU je zasegel večje število elektronskih naprav, dokumentacijo in večjo količino gotovine. Arsenovič je bil začasno pridržan, nato pa izpuščen. Po takratnih neuradnih informacijah naj bi bil župan osumljen zlorabe položaja, preiskava pa naj bi bila povezana s prodajo zemljišča v Mariboru.
Toda kasnejše informacije so zgodbo razširile.
Sum podkupovanja in več spornih poslov
Aprila je javnost dobila vpogled v dele sodne odredbe za hišne preiskave.
Po navedbah v odredbi naj bi preiskovalci preverjali več različnih poslov in postopkov Mestne občine Maribor. Med njimi so bili:
- OPPN Studenci v povezavi s podjetjem SH Global,
- prodaja občinskih zemljišč v Razvanju,
- javno naročilo za zavarovanje občinskega premoženja,
- neuveljavljanje predkupne pravice pri nepremičnini na Ribniški ulici,
- drugi postopki razpolaganja z občinskim premoženjem.
To je razvidno tudi iz gradiva mariborskega mestnega sveta.
Še bolj resne so informacije, ki so jih aprila objavili mediji na podlagi sodne odredbe. Po poročanju 24ur naj bi preiskovalci Arsenoviča opredeljevali kot ključnega akterja v domnevni kriminalni dejavnosti podkupovanja. Pri enem od osumljencev naj bi kriminalisti našli več kot milijon evrov gotovine.
Arsenovič ni bil pravnomočno obsojen.
Preiskava pomeni, da organi pregona preverjajo utemeljenost sumov, ne pomeni pa, da je kaznivo dejanje dokazano.
Arsenovič vse očitke zavrača.
Dan po preiskavah je dejal, da gre po njegovem za »skupek več neresničnih sumov« in da ne razmišlja o odstopu.
Zakaj je zadeva politično še posebej neprijetna?
Gre za župana, ki je hkrati politični vodja mesta in oseba, ki ima neposreden vpliv na mestno upravo ter občinsko politiko.
Prav zato so se po preiskavi pojavila vprašanja o konfliktu interesov. Na eni od sej mestnega sveta so svetniki želeli odgovore o preiskavah, Arsenovič pa predloga, da bi se o tem razpravljalo, ni uvrstil na dnevni red. Svetnik Igor Jurišič je ob tem opozoril na konflikt interesov, ker je župan nastopal kot predsedujoči mestnemu svetu, hkrati pa je bil sam med osumljenci preiskave.
Ali lahko župan, ki je predmet preiskave zaradi poslov, povezanih z občino, hkrati neomejeno vodi občino in nadzoruje politični proces, ki naj bi te iste posle obravnaval?
Še en problem: zasebni podjetnik in javna funkcija
Arsenovičeva posebnost je, da je v politiko prišel iz gospodarstva. Obljubljal je podjetniško razmišljanje, učinkovitost in manj političnega kompliciranja, toda ista okoliščina je skozi leta ustvarjala tudi vprašanja o konfliktu interesov.
Eden najbolj odmevnih primerov je bil povezan z nepremičnino, v kateri je občina oziroma mestni medij Večer postal najemnik prostorov v lasti, povezani z Arsenovičem. Novinarji so takrat opozarjali na vprašanje konflikta interesov, sindikat pa je selitvi nasprotoval.
To samo po sebi ni dokaz korupcije, je pa pomembno za razumevanje širše politične kritike Arsenoviča: kje se konča podjetniška mreža in začne javna funkcija?
Ali lahko letošnja preiskava spremeni volitve?
To je trenutno največje politično vprašanje v Mariboru.
Arsenovič je leta 2022 v drugem krogu prepričljivo premagal Kanglerja. Njegova lista je dobila tudi največ sedežev med posameznimi listami v mestnem svetu: 12 od 45. Gibanje Svoboda jih je dobilo 11, Kanglerjeva lista pa osem, toda župan danes ne vstopa v volilno kampanjo kot novinec.
In opozicija je to že začela uporabljati. Igor Jurišič je po preiskavah dejal, da Maribor potrebuje ne le novo osebo, ampak tudi nov način vodenja mesta, ki bi mesto postavil pred osebne interese posameznikov.
Kdo ga lahko izzove?
Letošnja tekma bo precej drugačna od prejšnjih.
Igor Jurišič
Igor Jurišič je eden redkih kandidatov, ki je svojo kandidaturo jasno potrdil že relativno zgodaj. Kandidira kot kandidat Stranke mladih – Zeleni Evrope. To bo njegov že tretji poskus za županski položaj.
Leta 2022 je dobil 0,97 odstotka glasov, zato bi bil njegov preboj v drugi krog precejšnje presenečenje. Toda leto 2026 mu daje politično temo, ki je prej ni imel: zahtevo po drugačnem načinu upravljanja in večji transparentnosti.
Matej Vodopivec
Matej Vodopivec je svojo kandidaturo napovedal kot kandidat Liste za pravičnost in razvoj.
Njegova kampanja naj bi temeljila predvsem na povezovanju različnih skupin v mestu in vključevanju prebivalcev v odločanje.
Njegov problem je lahko prepoznavnost, če želi premagati Arsenoviča, bo moral iz kampanje manjše liste narediti širšo mestno politično zgodbo.
Roman Križnjak
Roman Križnjak je svojo kandidaturo prav tako napovedal.
Križnjak je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji dolgoletni vodja navijaške skupine Viole in kot človek, ki je bil v zadnjih letih aktiven pri dobrodelnih in socialnih projektih. Njegovo kandidaturo je aprila 2026 poročal tudi N1.
Vprašanje pa je, ali je mogoče prepoznavnost pretvoriti v dovolj široko volilno podporo.
Najzanimivejše ime: Bor Greiner
Med potencialnimi kandidati posebej izstopa Bor Greiner, dolgoletni radijski novinar in povezovalec prireditev.
Greiner je za STA povedal, da se je možnost njegove kandidature konkretizirala in da preverja, ali lahko okoli sebe poveže dovolj zaupanja, znanja, energije in neodvisne podpore. Zakaj je zanimiv? Ker ne prihaja iz tradicionalne mestne politike.
In prav to bi lahko bilo v letu, ko se Arsenovič sooča s korupcijsko preiskavo, pomembno.
Če volivci iščejo alternativo obstoječemu načinu vodenja, bi lahko kandidat brez klasične strankarske zgodovine postal precej močnejši, kot bi bil v običajnih razmerah.
Andrej Matvoz: kandidat, ki bi lahko najbolj neposredno napadel temo korupcije
Posebno zanimiv je tudi Andrej Matvoz, direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence.
Matvoz je pravnik, njegova morebitna kandidatura pa je bila v medijih predstavljena kot neodvisna.
Še pomembneje: sam je v javnih nastopih izpostavil lobije, korupcijo in potrebo po organizacijskih ter pravnih spremembah v Mariboru. Če bi se Matvoz dejansko podal v tekmo, bi bila njegova kandidatura za Arsenoviča potencialno precej neprijetna.
Zakaj? Ker bi lahko volilno kampanjo zastavil okoli vprašanja:
Kdo ima vpliv na mestno oblast in kako transparentno se sprejemajo odločitve?
To je ravno področje, ki je po marčevskih preiskavah postalo eno osrednjih vprašanj mariborske politike.
Kaj pa Franc Kangler?
Tokrat starega dvoboja očitno ne bo. Franc Kangler je bil Arsenovičev glavni tekmec na prejšnjih županskih volitvah. Toda leta 2026 se je vrnil v državno politiko in postal državni sekretar na področju notranjih zadev. Delo je zato ocenilo, da je s tem konec ugibanj o njegovi novi kandidaturi za mariborskega župana.
To je za Arsenoviča pomembna sprememba. Leta 2018 in 2022 je imel jasno prepoznavnega političnega nasprotnika.
Letos pa bo proti njemu stala veliko bolj razpršena konkurenca. Če se na volitvah pojavi pet, šest ali več kandidatov, se lahko zgodi nekaj zelo pomembnega.
Arsenoviču ni nujno treba dobiti večine.
Za drugi krog potrebuje dovolj glasov, da pride med dva najbolje uvrščena kandidata, šele nato se bo začela prava tekma. To pomeni, da lahko velika razpršenost opozicije Arsenoviču celo pomaga.
Po drugi strani pa lahko letošnja preiskava ustvari situacijo, v kateri se pred drugim krogom več različnih opozicijskih skupin združi okoli enega samega kandidata, takrat bi bila njegova pozicija bistveno težja.
Volitve bodo tudi referendum o načinu vodenja mesta
Leta 2026 bo vprašanje precej bolj kompleksno:
»Ali zaupate Arsenoviču, da Maribor vodi še en mandat?«
Končna bilanca Arsenovičevega županovanja
Če naredimo podobno tabelo kot pri Jankoviću, dobimo precej mešano sliko:
| Področje | Stanje | Ocena |
| Center Rotovž | velik projekt izveden v njegovem mandatu | 🟢 izvedeno/v izvedbi |
| Športna infrastruktura | več večjih obnov | 🟢 izvedeno |
| Ceste in komunalna infrastruktura | številne investicije | 🟢 delno/izvedeno |
| Električni avtobusi | nakup in uvedba novih vozil | 🟢 izvedeno |
| Participativni proračun | uveden | 🟢 izvedeno |
| Razvoj mestnega središča | močno napredoval | 🟢 izvedeno |
| Stanovanjska politika | napredek, vendar problem dostopnosti ostaja | 🟡 delno |
| Prometna ureditev | ukrepi izvedeni, zadovoljstvo meščanov deljeno | 🟡 sporno/delno |
| Razvoj obrobnih delov mesta | kritike zaradi neenakomerne pozornosti | 🟡 delno |
| Transparentnost in kultura dialoga | politični spori in očitki | 🔴 sporno |
| Korupcijska preiskava 2026 | NPU preiskuje sume, Arsenovič vse očitke zanika | 🔴 odprta zadeva |
Bo Maribor Arsenoviču dal še tretji mandat?
Redne lokalne volitve bodo 15. novembra 2026, drugi krog pa 29. novembra.
Arsenovič je še sredi poletja svojo odločitev o tretjem mandatu predstavljal kot vprašanje, o katerem bo odločil konec avgusta oziroma v začetku septembra. Do 4. septembra 2026 v pregledanih verodostojnih virih ni jasne uradne potrditve njegove tretje kandidature, čeprav je iz njegovih javnih nastopov očitno, da možnost resno preučuje. Tudi aktualna poročanja ga še vedno opisujejo kot župana, ki se glede kandidature ni dokončno izrekel.
Arsenovič ima za sabo dovolj konkretnih projektov, da lahko kampanjo vodi kot kandidat rezultatov.
Toda hkrati ima za sabo tudi nekaj, česar pred štirimi leti ni bilo: NPU-jevo preiskavo, povezano s sumi gospodarske kriminalitete in korupcije.
To ne priznava njegove krivde, lahko pa deluje kot politični račun za zaupanje.
Ali mu še zaupajo, da bo mesto vodil naslednja štiri leta?
In odgovor na to vprašanje bo pokazal, ali so za Mariborčane pomembnejši vidni rezultati njegovega županovanja ali pa je letošnja afera postala meja, čez katero njihovo zaupanje ne more več iti.
