V Sloveniji še vedno več kot 136.000 zavarovanih oseb nima izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo 30. aprila 2026 takšnih oseb 136.251 oziroma 6,4 odstotka vseh zavarovanih oseb. Med območji Slovenije so pri tem precejšnje razlike – najmanjši delež je bil zabeležen v Murski Soboti, največji pa v Novem mestu.
Brez osebnega zdravnika več kot 136 tisoč ljudi
Podatek, ki ga je ZZZS pripravil za svojo skupščino, kaže, da težava z dostopnostjo do izbranega osebnega zdravnika ostaja precejšnja. Čeprav se je število oseb brez zdravnika v zadnjem letu zmanjšalo, možnosti izbire v številnih okoljih še vedno niso dovolj velike.
Pri tem je treba upoštevati tudi strukturo podatka. Med 136.251 osebami so namreč tudi tuji državljani, ki začasno bivajo v Sloveniji, ter zavarovane osebe, ki so opredeljene v dodatnih ambulantah družinske medicine. Zato številke ni mogoče preprosto razumeti kot število ljudi, ki do zdravstvene obravnave sploh nimajo dostopa.
Med regijami velike razlike
Razmere niso enake po vsej državi. Po podatkih ZZZS je bil 30. aprila najmanjši delež zavarovanih oseb brez osebnega zdravnika na območju Murske Sobote, kjer je znašal 2,8 odstotka.
Na drugem koncu je območje Novega mesta, kjer je bilo brez izbranega zdravnika 9,1 odstotka zavarovanih oseb. Razlika med obema območjema tako znaša več kot šest odstotnih točk. Podatki zato kažejo, da pri dostopnosti do osebnega zdravnika pomembno vlogo igra tudi okolje, v katerem posameznik živi. ZZZS sicer podatke o opredeljenih osebah objavlja tudi sproti. Pri tem opozarjajo, da veljajo za točno določen datum in uro priprave ter se lahko ob novih izbranih, odhodih zdravnikov in drugih spremembah spreminjajo.
Kaj lahko naredijo tisti brez osebnega zdravnika?
Za ljudi, starejše od 19 let, ki osebnega zdravnika v splošni dejavnosti nimajo, so od 1. januarja 2025 vzpostavljene dodatne ambulante družinske medicine. Gre za nadaljevanje sistema ambulant za neopredeljene, ki so delovale do konca leta 2024. Ukrep je za zdaj predviden do 31. decembra 2026.
Pomembna razlika je, da pacient v takšni ambulanti ne izbere konkretnega zdravnika, temveč ambulanto. Lečeči zdravnik v njej lahko opravlja naloge, ki jih sicer opravlja osebni zdravnik. Pacient pa lahko pozneje izbere tudi svojega osebnega zdravnika, če ta možnost postane dostopna.
Ministrstvo za zdravje navaja, da se lahko v dodatni ambulanti opredeli vsaka zavarovana oseba brez izbranega osebnega zdravnika, starejša od 19 let, ne glede na kraj bivanja. Za obisk se je mogoče naročiti elektronsko, po telefonu ali osebno.
Zakaj je zdravnika še vedno težko dobiti?
Eden od ključnih problemov ostaja pomanjkanje kadra. ZZZS je v letnem poročilu za leto 2025 navedel, da so bila za širitev programov družinske medicine zagotovljena sredstva. Kljub temu pa vseh načrtovanih dodatnih timov ni bilo mogoče zapolniti. Kot osnovni razlog so navedli pomanjkanje zdravnikov na trgu dela.
Ob tem ZZZS določa tudi mejo obremenitve, pri kateri lahko zdravniki družinske medicine zavrnejo opredeljevanje novih pacientov. Za zdravnika v splošni ambulanti je ta meja 1.348 glavarinskih količnikov, za zdravnika v otroškem oziroma šolskem dispanzerju 1.196, za specializanta v splošni ambulanti pa 825. Država je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za povečanje dostopnosti. Med drugim so bile uvedene dodatne ambulante, spremenjen je bil tudi način financiranja ambulant družinske medicine. Konec leta 2025 pa je vlada sprejela tudi spremembe, ki naj bi omogočile lažjo vzpostavitev dodatnih timov, kadar zdravstveni dom pridobi novega zdravnika.
Številka se zmanjšuje, vendar težava ostaja
Čeprav se je število ljudi brez izbranega osebnega zdravnika zmanjšalo, podatki kažejo, da vprašanje dostopnosti še ni rešeno. Posebej izstopajo razlike med posameznimi območji, saj je delež ljudi brez zdravnika v nekaterih delih države več kot trikrat višji kot v drugih.
Za bolnike to pomeni, da možnost izbire osebnega zdravnika ni povsod enaka. Sistem dodatnih ambulant sicer zagotavlja nadomestno obliko osnovne zdravstvene obravnave. Vseeno pa je njihov namen predvsem zapolniti vrzel za ljudi, ki svojega osebnega zdravnika ne morejo izbrati. ZZZS bo vprašanje dostopnosti do izbranega zdravnika obravnaval tudi na skupščini, kjer bodo poleg te tematike govorili še o upravljanju čakalnih dob in dolgotrajni oskrbi.
