Izvir Jelševnik v Beli krajini velja za eno redkih lokacij na svetu, kjer je mogoče črno človeško ribico (Proteus anguinus parkelj) opazovati v naravnem okolju. Leta 2018 je bil na spletišču Natura 2000 objavljen projektni načrt za ureditev te lokacije, katerega cilj je bil javnost seznaniti s to redko podvrsto in zmanjšati njeno lokalno ogroženost.
Projekt iz leta 2018
Po podatkih iz projektne dokumentacije je bil nosilec projekta Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli krajini podjetje Zupančič d.o.o. Med partnerji so bili Občina Črnomelj, Zavod RS za varstvo narave, RIC Bela krajina in društvo Proteus .
Med ključnimi cilji projekta sta bila ureditev poti do izvira in postavitev opazovalnega šotora, kjer bi obiskovalci lahko opazovali črno človeško ribico v naravi . Predvideno je bilo tudi izobraževanje javnosti z organizacijo naravoslovnih dni za šolsko mladino, predstavitvami za javnost ter pripravo zloženk in člankov .
Današnje stanje
Po podatkih iz leta 2025 je na domačiji Zupančič ob izviru Jelševnik urejen Info center črna človeška ribica, kjer je obiskovalcem na voljo interaktivna predstavitev te redke podvrste . Obiskovalci se lahko sprehodijo po mostovžu okoli izvira do opazovalnega šotora, v katerem s pomočjo IR tehnologije opazujejo črno človeško ribico v njenem naravnem okolju . Ogled je mogoč ob predhodni najavi, voden ogled pa traja eno uro .
Informacijski center na leto obišče približno dva tisoč ljudi, od tega polovica tujcev . Po navedbah lastnika kmetije Rika Zupančiča je črne človeške ribice običajno mogoče videti, ne pa vedno .
Ogroženost in varstveni izzivi
Črna človeška ribica živi le na približno petih do desetih kvadratnih kilometrih belokranjskega krasa in velja za eno najbolj ogroženih vretenčarskih populacij na svetu . Glavna nevarnost zanjo je onesnaženje podzemnih voda – predvsem nitrati iz intenzivnega kmetijstva, neurejena kanalizacija in illegalna odlagališča .
Leta 2025 so prebivalci vasi Jelševnik zbrali 28.000 evrov in odkupili na črno zgrajeno hišo nad izvirom, ki je predstavljala ekološko nevarnost za habitat črne človeške ribice . Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito podzemnih voda, od katerih je odvisen obstoj te edinstvene podvrste .
