V Bosni in Hercegovini bodo 4. oktobra potekale splošne volitve, ki bi lahko odprle pomembnejša vprašanja od samega razmerja moči med strankami. Med njimi so prihodnost volilne reforme, vprašanje, kolikšno politično moč lahko ohrani Milorad Dodik, ter sposobnost države, da po volitvah nadaljuje evropsko pot, je za STA ocenil analitik Damir Omerbegović.
Volilci Bosne in Hercegovine bodo 4. oktobra na splošnih volitvah izbirali predstavnike v državnem parlamentu, parlamentih obeh entitet – Federacije BiH in Republike Srbske – ter kantonalnih skupščinah, pa tudi tri člane predsedstva BiH ter predsednika in podpredsednika Republike Srbske.
Ključne politične sile
Med vodilnimi političnimi silami so bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA) in Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH), ki s strankama Narod in pravica (NiP) in Naša stranka sestavlja koalicijo Trojka, ter najmočnejši stranki Srbov in Hrvatov v BiH – Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in HDZ BiH.
Pomembno vlogo imajo tudi Demokratska fronta (DF) hrvaškega politika Željka Komšića in opozicijske stranke v Republiki Srbski, med njimi Srbska demokratska stranka (SDS), Stranka demokratskega napredka (PDP) in Lista za pravico in red Nebojše Vukanovića.
Tekma za predsedstvo BiH
Za bošnjaškega člana predsedstva za favorita veljata aktualni član predsedstva BiH Denis Bećirović in predsednik SDA Bakir Izetbegović, ki je bil član predsedstva med letoma 2010 in 2018, na prejšnjih volitvah pa ni bil uspešen. Morebiten nov poraz ne bi pomenil njegovega takojšnjega političnega konca, bi pa resneje odprl vprašanje njegove prihodnosti na čelu SDA, meni družbeno-politični komentator iz Tuzle Omerbegović.
Še večji politični naboj ima tekma za hrvaškega člana predsedstva. Željko Komšić po dveh zaporednih mandatih tokrat ne more kandidirati, njegova Demokratska fronta pa je predlagala Slavena Kovačevića. HDZ BiH je za članico predsedstva kandidirala Darijano Filipović, opozicijska skupina petih hrvaških strank pa Zdenka Lučića.
Morebitna izvolitev Kovačevića z glasovi, ki pretežno ne bi prišli iz hrvaškega volilnega telesa, bi znova odprla spor o politični legitimnosti hrvaškega člana predsedstva in bi lahko otežila oblikovanje oblasti. Niti zmaga Filipović pa problema ne bi odpravila, saj bi sedanji volilni model ostal nespremenjen. “En rezultat bi problem dramatično zaostril, drugi bi ga samo odložil,” je za STA ocenil Omerbegović.
Hrvaške stranke že leta opozarjajo, da sedanja ureditev številčnejšim bošnjaškim volivcem omogoča odločilen vpliv na izbor hrvaškega člana predsedstva. Izziv je najti rešitev, ki bi odgovorila na zahteve Hrvatov, ne da bi ustvarila nove oblike diskriminacije.
Republika Srbska: koliko moči ohrani Dodik?
V Republiki Srbski bo eno ključnih vprašanj, koliko politične moči lahko ohrani predsednik SNSD Milorad Dodik, čeprav sam ne sme kandidirati, ker mu je sodišče BiH lani za šest let prepovedalo politično delovanje zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika.
Kandidatka SNSD za srbsko članico predsedstva BiH je znova Željka Cvijanović, kandidat te stranke za predsednika Republike Srbske pa je aktualni premier entitete Savo Minić. Glavna opozicijska kandidata sta Marinko Božović za predsedstvo BiH in Branko Blanuša za predsednika entitete. Slednji je lani na predčasnih volitvah predsednika entitete tesno izgubil proti kandidatu SNSD Siniši Karanu.
V sklepnem delu kampanje so kandidati izpostavljali predvsem gospodarska in socialna vprašanja, evropsko pot države ter boj proti korupciji, Dodik pa je poudarjal pomen sodelovanja z Rusijo.
Po Omerbegovićevem mnenju bodo volitve preizkus, ali lahko Dodik, ki kljub sodni prepovedi ostaja osrednja figura SNSD, svojo osebno politično moč prenese na druge. Ob morebitnem porazu njegove stranke v Republiki Srbski pa sogovornik ne pričakuje preobrata v temeljnih stališčih srbske politike do Sarajeva, temveč predvsem manj kriz in osebnih spopadov.
“S političnim slabljenjem Dodika bi lahko bilo več prostora za pragmatične dogovore in manj potrebe po tem, da se vsak problem spreminja v vprašanje obstoja Republike Srbske ali BiH,” ocenjuje analitik. Ob tem opozarja, da ima tudi opozicija v Republiki Srbski izrazito srbsko in entitetno politiko ter da so pri številnih ustavnih vprašanjih razlike bolj v metodah in intenzivnosti kot v samem izhodišču.
Volilna reforma in evropska pot
Čeprav je pozornost usmerjena predvsem v tekmo za predsedstvo BiH in predsednika Republike Srbske, Omerbegović ocenjuje, da utegnejo biti letošnje volitve pomembnejše zaradi vprašanj, ki jih bodo odprle po glasovanju.
Kot glavni problem vidi možnost, da bo rezultat volitev povsem zakonit, vendar ga velik del enega od treh konstitutivnih narodov ne bo sprejel kot politično legitimnega. Ob tem poudarja, da spor presega vprašanje odnosov med HDZ BiH in bošnjaškimi strankami ter da mora BiH pri morebitni reformi volilnega sistema upoštevati tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Te zahtevajo odpravo diskriminacije državljanov, ki ne pripadajo nobenemu od treh konstitutivnih narodov.
Če bo 4. oktobra ta problem znova izbruhnil, po mnenju Omerbegovića razprava ne bo več tekla le o tem, kdo sedi v predsedstvu, temveč se lahko zelo hitro prenese na oblikovanje oblasti, delovanje Federacije BiH in državnih institucij ter evropsko pot BiH.
BiH na odprtje pristopnih pogajanj z EU čaka od marca 2024, ko je dobila zeleno luč za njihov začetek ob izpolnitvi zahtevanih pogojev. Proces evropskega povezovanja je odtlej zaradi političnih blokad močno zastal.
Nove volilne tehnologije
V volilni imenik je po podatkih državne volilne komisije vpisanih nekaj več kot 3,4 milijona volilnih upravičencev.
Volitve bodo sicer prvič potekale ob uporabi novih volilnih tehnologij. Te naj bi otežile nekatere najpreprostejše oblike volilnih zlorab in povečale verodostojnost rezultatov, vendar pa po oceni Omerbegovića ne morejo odpraviti kupovanja glasov, političnih pritiskov ali nezaupanja v institucije niti političnih akterjev prisiliti, da sprejmejo rezultat, če ga želijo politično izpodbijati.
