Začetek študijskega leta prinese nova predavanja, seminarske naloge, izpite in precej več samostojnega dela. Največji izziv je kako si čas razporediti, da se obveznosti ne nakopičijo tik pred rokom.
»Ne čakam, da se mi bo zazdelo«
Katja* pravi, da je največja sprememba pri njenem študiju prišla takrat, ko je nehala čakati na motivacijo.
»Če imam seminarsko nalogo, si ne rečem več, da jo bom naredila, ko bom imela dovolj energije. Določim si, kdaj bom naredila prvi majhen korak. Včasih je to samo iskanje treh virov.«
Prav majhni, konkretni koraki so lahko učinkovitejši od splošnega načrta, kot je »ta teden se moram učiti«. Namesto tega si lahko študent določi: v ponedeljek preberem poglavje, v sredo naredim zapiske, v petek preverim, kaj se še spomnim.
Učenje naj ne bo samo ponovno branje
Eden najpogosteje priporočenih pristopov v raziskavah učenja je aktivno priklicevanje informacij oziroma retrieval practice. Namesto da besedilo znova in znova beremo, zapremo zapiske in poskusimo sami odgovoriti na vprašanje ali razložiti snov.
Raziskave kažejo, da je takšno preverjanje znanja pogosto učinkovitejše od zgolj ponovnega branja. Pomembna je tudi razporejena vadba – učenje v več krajših obdobjih namesto intenzivnega učenja vsega tik pred izpitom.
Katjin trik je zato preprost: »Ko se učim teorijo, si napišem vprašanja in potem poskušam odgovoriti brez gledanja v zapiske. Če ne znam, vem, kaj moram ponoviti.«
Koledar naj vsebuje tudi čas za nič
Pri načrtovanju študija ni treba zapolniti vsake ure. Preveč natančen urnik se lahko hitro poruši že zaradi ene nepričakovane obveznosti.
Bolj praktično je določiti nekaj fiksnih študijskih terminov, roke za večje naloge in čas za počitek. Nato se lahko posamezne aktivnosti prilagajajo tednu.
Pomembno je tudi, da se ne načrtuje samo končni rok. Če je seminarska naloga oddana 20. novembra, lahko v koledar že prej vpišemo rok za izbiro teme, iskanje virov, prvi osnutek in končno urejanje.
Pravilo za začetek: naredi samo naslednji korak
Začetek študijskega leta lahko hitro postane preobremenjujoč, če študent hkrati razmišlja o vseh predavanjih, izpitih in nalogah.
Zato je lahko uporabno, da pomislimo: »Kaj je naslednja konkretna stvar, ki jo moram narediti?«
Preobremenitev z vsem, kar morate še storiti, vas lahko vodi do prokrastinacije. Zato si delo raje razdelite na manjše korake, ki se zdijo veliko bolj obvladljivi. Če se ne uspete držati urnika, si zastavite nagrade za uspešno opravljeno delo ali pa prosite sošolce in prijatelje, naj vas spodbudijo, da se ga držite.
»Če nalogo razdelim na majhne dele, je veliko manj verjetno, da jo bom odlagala,« pravi Katja.
Za študente, ki šele začenjajo, je zato lahko najbolj pomembna navada precej preprosta: ne poskušaj biti popolnoma organiziran že prvi teden. Ustvari sistem, ki ga lahko dejansko uporabljaš tudi takrat, ko nimaš motivacije.
(Katja je psevdonim.)
