Države članice Evropske unije so v letu 2024 povečale izdatke za socialne prejemke, vendar med njimi ostajajo precejšnje razlike. Slovenija se s 23,43 odstotka BDP, namenjenega socialnim prejemkom, uvršča približno na sredino lestvice. To pomeni, da je njen delež nižji od povprečja EU, ki znaša okoli 27 odstotkov.
Slovenija nekje na sredini lestvice
Podatki Eurostata, ki jih je analiziral Euronews, kažejo, da so vse države EU leta 2024 povečale izdatke za socialno zaščito. Skupno povečanje je znašalo skoraj sedem odstotkov, skupni socialni proračun EU pa je dosegel skoraj pet milijard evrov.
Če izdatke primerjamo z velikostjo gospodarstva, so države članice v povprečju za socialne prejemke namenile približno 27 odstotkov BDP. Slovenija je bila s 23,43 odstotka pod tem povprečjem.
Za Slovenijo rezultat pomeni, da država glede deleža BDP, namenjenega socialnim prejemkom, ni med članicami z največjimi izdatki. Prav tako pa je precej oddaljena od dna lestvice.
Največ namenijo Finska, Francija in Avstrija
Na vrhu so Finska, Francija in Avstrija, ki za socialne prejemke namenijo približno 32 odstotkov svojega BDP. Gre torej za države, kjer je delež gospodarstva, namenjen različnim oblikam socialne zaščite, približno za tretjino večji kot v Sloveniji.
Na drugi strani lestvice je Irska, kjer socialni izdatki predstavljajo le okoli 12 odstotkov BDP.
Pri rezultatih je potrebno vedeti eno stvar
Pri primerjavi teh številk pa je pomembna določena previdnost. Delež socialnih izdatkov v BDP namreč ni odvisen zgolj od tega, kako velikodušna je država pri socialni politiki. Nanj vplivajo tudi demografija, gospodarska struktura, višina BDP ter način obračunavanja posameznih prejemkov.
To je posebej očitno pri Irski. Tam je delež zelo nizek tudi zaradi razmeroma mladega prebivalstva, posledično pa so izdatki za pokojnine in nekatere oblike zdravstvene ter dolgotrajne oskrbe nižji. Poleg tega je irski BDP zaradi prisotnosti številnih mednarodnih podjetij in njihove davčne strukture nekoliko specifičen kazalnik življenjskega standarda prebivalstva.
Največ denarja gre za pokojnine
Največji del socialnih izdatkov v EU predstavljajo pokojnine. Leta 2024 je bilo zanje namenjenih približno dva bilijona evrov. Na drugem mestu so izdatki za zdravstvo in primere bolezni, ki so dosegli skoraj 1,5 bilijona evrov. Sledijo ukrepi za družine in otroke, za katere je bilo namenjenih okoli 0,4 bilijona evrov, ter podpora invalidom z okoli 0,3 bilijona evrov.
Med državami so tudi pri posameznih kategorijah precejšnje razlike. Za starostne prejemke največji delež BDP namenjajo Avstrija (14,7 odstotka), Italija (14,6 odstotka) in Finska (14,5 odstotka). Francija, ki je sicer med državami z najvišjimi skupnimi socialnimi izdatki, za pokojnine namenja približno 13 odstotkov BDP.
Pri zdravstvu in izdatkih, povezanih z boleznimi, je na prvem mestu Nemčija z 9,9 odstotka BDP, sledita Francija in Nizozemska z 9,5 odstotka.
Socialni izdatki so se povečali v vseh državah EU
Zanimiva je tudi rast izdatkov v posameznih državah. Največje povečanje je lani zabeležila Estonija, kjer so se socialni izdatki povečali za skoraj 20 odstotkov. Sledili sta Hrvaška z okoli 18-odstotno rastjo in Romunija s 17,5-odstotnim povečanjem.
Toda visoka rast še ne pomeni nujno, da so države čez noč postale bistveno bolj radodarne do prebivalstva. Estonska strokovnjakinja Lauri Triin je za Euronews pojasnila, da je bila tam rast v veliki meri povezana z indeksacijo prejemkov, predhodno visoko inflacijo in rastjo plač.
Pokojnine so se zaradi uskladitve občutno povečale, na rast izdatkov pa so vplivali tudi starševski prejemki, ki so vezani na plače.
Najpočasnejšo rast socialnih izdatkov so medtem zabeležile Grčija z 3,2 odstotka, Švedska s 3,9 odstotka ter Italija in Danska s po 4,3 odstotka.
Največ sredstev v Sloveniji za področje starosti
Rast izdatkov v Sloveniji je predvsem posledica višjih izplačil za starostne pokojnine ter večjih stroškov zdravstvenega sistema, na katere vplivajo staranje prebivalstva, višji stroški zdravstvenih storitev in redna usklajevanja socialnih transferjev.
Največ sredstev je država namenila področju starosti. Za pokojnine in druge prejemke, povezane s starostjo, je bilo porabljenih 41,1 odstotka vseh socialnih prejemkov. Drugo največje področje predstavlja bolezen in zdravstveno varstvo, za katero je bilo namenjih 35 odstotkov vseh socialnih izdatkov.
Preostali del izdatkov je bil namenjen drugim oblikam socialne varnosti. Za družine in otroke je bilo namenjenih 1,13 milijarde evrov, za invalidnost 841 milijonov evrov, za prejemke ob smrti hranitelja družine pa 754 milijonov evrov. Manjši delež sredstev je bil namenjen brezposelnosti, stanovanjski politiki in ukrepom za zmanjševanje socialne izključenosti.
