Če se v stanovanju pojavi plesen na steni, je treba poleg čiščenja ugotoviti in odpraviti vzrok vlage. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da se lahko plesen ob zamakanju ali napakah v konstrukciji po odstranitvi znova pojavi.
Plesen ni vedno vidna. NIJZ med mesti, kjer se lahko skriva, navaja prostor za omarami in tapetami, pod talnimi oblogami ter za mavčnimi oblogami. Ob plesnivem vonju brez vidnega madeža je zato smiselno pregledati tudi ta mesta.
Najprej odpravite vlago
Preverite morebitno puščanje in čezmerno vlažnost. Če vlaga nastaja zaradi napake pri gradnji ali konstrukciji, je treba odpraviti napako; samo čiščenje sicer ne prepreči ponovnega pojava plesni.
NIJZ priporoča, da relativno vlažnost v notranjih prostorih vzdržujete med 40 in 60 odstotki. Svetuje tudi prezračevanje, zlasti kopalnice, ter uporabo kuhinjske nape. Prezračevanje ne nadomesti popravila zamakanja.
Kdaj čiščenje prepustiti strokovnjaku
Neporozne plesnive površine je na splošno mogoče očistiti z milom in vodo. Prepojene porozne materiale, na primer preproge in stropne plošče, je težko očistiti in jih je treba zavreči. Ob večji onesnaženosti površin NIJZ odsvetuje samostojno čiščenje in priporoča usposobljenega strokovnjaka.
Pri čiščenju je treba nositi masko; NIJZ priporoča tudi rokavice do komolcev in zaščitna očala. Osebe, ki ob izpostavljenosti plesni razvijejo simptome preobčutljivosti, naj je ne odstranjujejo. Če uporabite biocid, upoštevajte navodila proizvajalca. Fungicidov za zunanjo uporabo ne uporabljajte v bivalnih prostorih, belila pa ne mešajte s čistili, ki vsebujejo amonijak.
Izpostavljenost plesni je lahko povezana z alergijskimi in dihalnimi težavami, vendar se ljudje nanjo ne odzivajo enako. NIJZ ob bolezni zaradi preobčutljivosti svetuje obisk zdravnika. Hkrati navaja, da ni dovolj verodostojnih dokazov, da vdihavanje mikotoksinov v notranjem okolju ogroža zdravje prebivalcev.
