Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše v Sloveniji vse bolj otežuje zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe. Preobremenjenost zaposlenih, težave pri zagotavljanju osnovne nege in premalo časa za posameznega stanovalca odpirajo vprašanje, ali imajo starejši zagotovljeno oskrbo, ki jo potrebujejo. Ob staranju prebivalstva postaja kadrovska stiska vse pomembnejši izziv za slovenski sistem dolgotrajne oskrbe.
Zaposleni delajo na robu svojih zmogljivosti
Na nevzdržne kadrovske razmere so že 21. oktobra 2024 opozorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Na strokovnem srečanju vodij služb zdravstvene nege in oskrbe so izpostavili, da se zaposleni zaradi pomanjkanja sodelavcev soočajo z nepredvidljivimi urniki, težavami pri koriščenju dopusta in nezadostnim počitkom. Posledice so preobremenjenost, izgorelost, bolniške odsotnosti in odhajanje zaposlenih v druge panoge.
Predsednica Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe Alenka Vipavec Mahmutović je opozorila, da imajo domovi težave že pri mesečnem razporejanju dela, saj zaradi pomanjkanja osebja težko nadomeščajo odsotne sodelavce in zagotavljajo ustrezen počitek zaposlenim. Po njenih besedah sistem trenutno rešuje predvsem požrtvovalnost delavcev.
Težave se pojavljajo tudi pri zaposlovanju novih sodelavcev. Na razpise se pogosto prijavi malo kandidatov, v nekaterih primerih pa prijav sploh ni. Neugoden delovni čas, izmensko delo ter delo ob koncih tedna in praznikih mlade pogosto odvračajo od zaposlitve v domovih za starejše.
Stanovalci ostajajo brez potrebne pomoči
Posledice kadrovske stiske občutijo predvsem stanovalci, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, kot so osebna higiena, prehranjevanje in premikanje. Če je zaposlenih premalo, imajo ti manj časa za posameznika, zato je težje zagotoviti pravočasno pomoč in individualno obravnavo.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da so stanovalci zaradi pomanjkanja osebja prikrajšani že pri osnovnih življenjskih dejavnostih. Mahmutović je izpostavila tudi primere, ko je kopanje stanovalcev mogoče zagotoviti le enkrat na sedem ali deset dni oziroma še redkeje.
Takšne razmere ne vplivajo le na telesno počutje starejših, temveč odpirajo tudi vprašanja o njihovem dostojanstvu, zasebnosti in kakovosti življenja. Pri tem je treba poudariti, da gre za opozorila predstavnikov izvajalcev in da se kadrovske razmere med posameznimi domovi razlikujejo.
Na širše izzive pri zagotavljanju dostopnih in kakovostnih skrbstvenih storitev opozarja tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V Poročilu o razvoju 2025 UMAR obravnava težave pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe ter izzive, povezane z naraščajočimi potrebami prebivalstva. Zadostno število zaposlenih je pomemben pogoj za zagotavljanje dostopnih storitev in ustrezno obravnavo starejših.
Rešitve zahtevajo sistemske spremembe
Skupnost socialnih zavodov Slovenije od pristojnih institucij zahteva zagotovitev sredstev za zaposlovanje dodatnih delavcev ter sprejetje posodobljenih kadrovskih standardov in normativov za zdravstveno nego, oskrbo in rehabilitacijo. Ti bi morali upoštevati dejanske potrebe stanovalcev in zahtevnost njihove obravnave.
V organizaciji opozarjajo, da se sprejetje novih normativov odlaga že vrsto let, čeprav bi lahko prispevali k izboljšanju kadrovskih razmer. Več zaposlenih bi omogočilo lažje organiziranje dela, zmanjšanje obremenitev in več časa za posameznega stanovalca.
Poleg zaposlovanja dodatnih delavcev bodo potrebni tudi boljši delovni pogoji, ustrezno plačilo in ukrepi za zadržanje zaposlenih v poklicih oskrbe. Pomembno je tudi, da se zmogljivosti sistema prilagajajo potrebam starajočega se prebivalstva.
Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše tako ni zgolj kadrovski problem, temveč vprašanje varnosti, kakovosti življenja in dostojanstva stanovalcev. Zagotavljanje zadostnega števila usposobljenih delavcev je ključno, da lahko starejši prejmejo potrebno pomoč, zaposleni pa svoje delo opravljajo strokovno in varno.
