AKTUALNOKULINARIKA

Se Slovenci še usedemo za domačo mizo ali več naročamo hrano?

Po napornem dnevu se marsikomu ne ljubi razmišljati o tem, kaj bo skuhal. Hitra dostava, kosilo v bližnji restavraciji ali že pripravljena jed iz trgovine so pogosto precej preprostejša rešitev. Po drugi strani pa domača kuhinja še zdaleč ni izginila. Veliko ljudi še vedno prisega na doma pripravljene obroke, načrtovanje tedenskega jedilnika in kuhanje za več dni vnaprej. Kako pogosto torej Slovenci zares kuhamo doma in koliko prostora v našem vsakdanu imajo restavracije ter dostava hrane?

Domača kuhinja še ni rekla zadnje besede

Čeprav se zdi, da imamo danes na voljo več možnosti kot kadarkoli prej, doma pripravljena hrana ostaja pomemben del prehranjevalnih navad. Zanimiv vpogled ponuja raziskava o varnosti hrane med slovenskimi potrošniki, objavljena decembra 2025 v znanstveni reviji Foods. V spletni vprašalnik je bilo vključenih 1621 odraslih potrošnikov v Sloveniji.

Kar 72,9 odstotka sodelujočih je odgovorilo, da večinoma uživajo hrano, pripravljeno doma. Približno četrtina oziroma 25,6 odstotka jih je navedla, da v približno enakem deležu jedo doma pripravljeno hrano in obroke, pripravljene zunaj doma. Le 0,9 odstotka sodelujočih je odgovorilo, da večinoma jedo hrano, pripravljeno zunaj doma.

Rezultati kažejo, da domača kuhinja še vedno zavzema pomembno mesto. Vendar je treba pri številkah upoštevati, da gre za odgovore sodelujočih v spletni raziskavi, ne za natančen popis prehranjevanja vseh prebivalcev Slovenije. Kljub temu ponujajo zanimiv vpogled v navade ljudi, ki so sodelovali v raziskavi.

Restavracije so za mnoge predvsem občasna izbira

Kosilo v restavraciji je lahko prijeten odmor med delovnim dnem, večerja zunaj pa priložnost za druženje. A obisk restavracije še ne pomeni nujno, da smo opustili kuhanje doma.

Raziskava, objavljena leta 2025 v reviji Sustainability, je preučevala prehranjevanje slovenskih potrošnikov v gostinskih obratih. V spletni anketi, izvedeni junija in julija 2023, je sodelovalo 802 ljudi. Več kot polovica sodelujočih, natančneje 52,6 odstotka, je navedla, da v restavracijah jedo enkrat do dvakrat na mesec ali še redkeje. Približno 19 odstotkov jih je restavracije obiskovalo tedensko. 15,7 odstotka jih je zunaj jedlo tri- do štirikrat na teden, 12,8 odstotka pa več kot petkrat tedensko.

Tudi pri tej raziskavi gre za odgovore anketirancev, zato rezultatov ne moremo preprosto prenesti na celotno slovensko prebivalstvo. Vseeno kažejo, da obiskovanje restavracij za precejšen del sodelujočih ni vsakodnevna navada. Pogosteje je povezano z določenimi priložnostmi, druženjem ali dnevi, ko za pripravo obroka zmanjka časa.

Dostava hrane je spremenila naša pričakovanja

Še pred nekaj leti je bilo naročanje hrane na dom za marsikoga povezano predvsem s pico, kitajsko hrano ali občasnim razvajanje ob koncu tedna. Danes je ponudba precej širša. Na voljo so različne kuhinje, solate, burgerji, azijske jedi, kosila in celo zajtrki. Hrano lahko naročimo prek telefona ali aplikacije, pogosto brez neposrednega stika z restavracijo.

Toda pri vprašanju, koliko Slovencev redno naroča pripravljene obroke, je treba biti previden. V pregledanih javno dostopnih podatkih ni enotne novejše nacionalne statistike, ki bi neposredno primerjala pogostost kuhanja doma, prehranjevanja v restavracijah in naročanja dostave. Zato ne moremo zanesljivo trditi, da Slovenci danes več naročamo kot nekoč ali da je dostava že nadomestila domačo kuhinjo.

Naročanje je lahko tudi vmesna rešitev. Nekdo si med delovnim tednom naroči kosilo, zvečer pa doma pripravi večerjo. Drugi kuha med tednom, ob koncu tedna pa si privošči obrok iz restavracije. Prehranjevalne navade namreč niso vedno enake vsak dan in se lahko precej razlikujejo glede na delovni urnik, družinske obveznosti ter življenjski slog.

Čas, denar in organizacija pogosto odločajo namesto nas

Pri vprašanju, ali bomo kuhali doma ali jedli zunaj, ni pomemben samo okus. Veliko vlogo imajo čas, stroški in organizacija. Po službi ali predavanju je treba opraviti še nakup, pripraviti obrok in pospraviti kuhinjo. Če nas doma čakajo otroci, dodatne obveznosti ali večerni opravki, je lahko naročilo hrane precej mamljiva možnost.

Po drugi strani domače kuhanje omogoča več nadzora nad sestavinami in količinami. Sami izberemo, koliko zelenjave bomo uporabili, kako bomo pripravili meso in kakšne dodatke bomo postregli. Obroke lahko prilagodimo svojim željam, prehranskim omejitvam in številu ljudi za mizo.

Pomemben dejavnik je tudi cena. Statistični urad je v raziskavi o porabi gospodinjstev za leto 2022 ugotovil, da so slovenska gospodinjstva za hrano in brezalkoholne pijače v povprečju namenila 4077 evrov na leto oziroma 15,4 odstotka svojih izdatkov za potrošnjo. Gre za podatke o porabi gospodinjstev, ne za primerjavo cen domačih obrokov in restavracijskih kosil. Vseeno kažejo, kako pomemben del družinskega proračuna predstavlja prehrana.

Pri domači pripravi lahko prihranimo, če jedilnik načrtujemo vnaprej, kupujemo sezonska živila in ostanke uporabimo pri naslednjem obroku. Toda tudi domače kuhanje ni vedno najcenejše. Če kupimo sestavine, ki jih nato ne porabimo, ali pripravljamo prevelike količine, lahko precej hrane konča v smeteh.

Doma kuhamo tudi zato, ker vemo, kaj jemo

Domača kuhinja ima poleg praktične tudi družabno in čustveno vlogo. Za marsikoga je skupno kosilo eden redkih trenutkov, ko se družina zbere za isto mizo. Nekateri radi kuhajo, preizkušajo nove recepte in pripravljajo jedi, ki jih poznajo že iz otroštva. Drugi se kuhanja lotijo predvsem zato, ker želijo vedeti, kaj je v njihovem obroku.

V raziskavi o prehranskih navadah slovenskih potrošnikov je 80,9 odstotka sodelujočih navedlo, da pri pripravi hrane doma večinoma uporabljajo osnovne sestavine. To pomeni, da pri kuhanju praviloma posegajo po živilih, iz katerih obrok pripravijo sami, namesto da bi se večinoma zanašali na kupljene vnaprej pripravljene jedi. Tudi ta podatek izhaja iz iste spletne ankete in ga je treba razumeti v okviru njenega vzorca.

Je prihodnost v kombinaciji obojega?

Verjetno ni treba izbirati med domačim kuhanjem in prehranjevanjem zunaj. Večina ljudi svoje navade prilagaja okoliščinam. Med tednom morda prevladujejo hitri in preprosti obroki, ob koncu tedna pa je več časa za kuhanje. Ob posebnih priložnostih se odpravimo v restavracijo, na dan, ko se nam res ne ljubi kuhati, pa odpremo aplikacijo za dostavo.

Pomembno je predvsem, da imamo pri prehrani dovolj raznolikosti in da se zavedamo svojih navad. Doma pripravljena hrana ni samodejno zdrava, tako kot vsak obrok v restavraciji ni nujno manj kakovosten. Veliko je odvisno od izbire sestavin, načina priprave in količine.

Domača kuhinja torej še ni izginila. Razpoložljive raziskave kažejo, da je za veliko sodelujočih še vedno običajen način prehranjevanja, medtem ko je obisk restavracij pogosto občasna izbira. Kako pogosto naročamo hrano na dom, pa bi za zanesljiv odgovor potrebovali novejšo in reprezentativno raziskavo. Do takrat ostaja vprašanje predvsem stvar naših vsakodnevnih navad: ali nam po dolgem dnevu bolj diši domača kuhinja ali dostava do vrat?

Delitve: