AKTUALNOLepota in zdravje

Utrujeni že zjutraj? Spanje je pomembnejše, kot si mislimo

Budilka zazvoni, mi pa bi najraje pritisnili na dremež še vsaj petkrat. Čez dan posegamo po dodatni kavi, zvečer pa kljub utrujenosti ne moremo zaspati. Takšen scenarij je marsikomu dobro poznan. Spanje pogosto postane nekaj, kar poskušamo stisniti med službo, opravke, družino in prosti čas. Toda pomanjkanje kakovostnega spanca se ne pozna samo naslednje jutro. Vpliva lahko na naše razpoloženje, zbranost, zdravje in vsakodnevno delovanje.

Podatki za Slovenijo kažejo, da s spanjem nimamo vedno najboljšega odnosa. Po raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 priporočeno količino spanja dosega približno 62,2 odstotka sodelujočih. Odrasli med 18. in 74. letom v povprečju spijo 6,9 ure na delovni dan in 7,6 ure ob koncu tedna.

Koliko spanja pravzaprav potrebujemo?

Odgovor ni pri vseh enak, saj se potrebe po spanju spreminjajo s starostjo in se lahko razlikujejo tudi med posamezniki. Kljub temu obstajajo priporočila, ki so dobro izhodišče za odrasle.

Nacionalni inštitut za javno zdravje odraslim med 18. in 64. letom priporoča od sedem do devet ur spanja na dan. Za starejše od 65 let je priporočljivih od sedem do osem ur. Pomembna pa ni samo dolžina spanja, temveč tudi njegova kakovost in rednost.

Če občasno spimo nekoliko manj, to še ne pomeni, da imamo motnjo spanja. Več pozornosti je smiselno nameniti temu, kako se počutimo čez dan. Če se redno zbujamo utrujeni, težko ohranjamo zbranost in komaj čakamo, da se bomo lahko vrnili v posteljo, je to lahko znak, da naš spanec ni dovolj kakovosten.

Zanimiv je tudi podatek, da ima po navedbah NIJZ običajno stalni čas uspavanja 61,5 odstotka odraslih. Da se po spanju običajno zbudijo sveži in spočiti, pa je odgovorilo 48,6 odstotka sodelujočih. Pri mlajših odraslih med 18. in 24. letom sta bila deleža še nižja.

Zakaj je spanje tako pomembno?

Spanje ni zgolj čas, ko telo počiva. Med spanjem potekajo procesi, ki so pomembni za delovanje možganov in telesa. Utrjujejo se spomini, obdelujejo informacije in uravnavajo številni procesi, povezani z našim počutjem.

NIJZ opozarja, da je dolgotrajno pomanjkanje spanja povezano z večjim tveganjem za različne kronične bolezni. Med drugim navaja visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo in debelost. Spanje je zato pomemben del skrbi za zdravje, ne pa razkošje, ki si ga privoščimo samo takrat, ko imamo dovolj časa.

Pomanjkanje spanja se lahko hitro pokaže tudi v vsakdanjih situacijah. Težje se osredotočimo na delo, počasneje sprejemamo odločitve in smo lahko bolj razdražljivi. Včasih se nam zdi, da smo samo slabe volje ali da imamo slab dan, v resnici pa se za tem skriva več zaporednih noči premalo kakovostnega spanca.

Nespečnost ni samo občasno premetavanje po postelji

Skoraj vsak je že doživel noč, ko ni mogel zaspati. Včasih nas skrbi služba, čaka nas pomemben dogodek ali pa preprosto ne moremo umiriti misli. Takšna občasna težava še ne pomeni, da imamo nespečnost.

O nespečnosti oziroma insomniji govorimo, kadar se težave s spanjem ponavljajo. Med značilne znake sodijo dolgotrajno uspavanje, pogosto prebujanje ponoči, prezgodnje jutranje zbujanje in občutek, da spanec ni bil dovolj osvežujoč. Posledice se pogosto pokažejo tudi čez dan, ko smo utrujeni, razdražljivi ali se težje zberemo.

Britanski javnozdravstveni sistem NHS razlikuje med kratkotrajno nespečnostjo, ki traja manj kot tri mesece, in dolgotrajno, ki traja tri mesece ali več. To je pomembna razlika, saj dolgotrajne težave zahtevajo več pozornosti kot posamezne neprespane noči.

Težave s spanjem oziroma motnje spanja naj bi po navedbah NIJZ prizadele od 10 do 30 odstotkov odraslih. Razpon je širok, saj motnje spanja vključujejo različne težave, od nespečnosti do motenj dihanja med spanjem.

Za slabim spancem se lahko skriva več razlogov

Razlogov za težave s spanjem je veliko. Med najpogostejšimi so stres, tesnoba, depresija, hrup, neprimerna temperatura spalnice in neudobna postelja. Na spanje lahko vplivajo tudi kofein, nikotin, alkohol, izmensko delo in potovanja med časovnimi pasovi. Težave lahko povzročajo tudi določena zdravstvena stanja in zdravila.

Veliko ljudi se znajde v začaranem krogu. Zaradi skrbi težko zaspijo, naslednji dan so utrujeni, zvečer pa začnejo razmišljati, da bodo spet slabo spali. Prav pričakovanje nove neprespane noči lahko dodatno poveča napetost.

Pogosta napaka je tudi prepričanje, da bomo zamujeni spanec preprosto nadoknadili ob koncu tedna. Daljše spanje ob prostih dneh je lahko posledica primanjkljaja med tednom, vendar ne nadomesti nujno urejenega ritma. Če vsak dan hodimo spat ob drugi uri in se zbujamo ob različnih časih, telo težje vzdržuje stabilen spalni urnik.

Telefon, kava in alkohol: navade, ki lahko motijo spanec

Na kakovost spanja vplivajo tudi navade, ki se nam zdijo povsem običajne. Ena izmed njih je uporaba telefona tik pred spanjem. Zaslon in vsebine, ki jih spremljamo, nas lahko ohranjajo budne, zato je smiselno večerni čas nameniti umirjanju.

Pozorni moramo biti tudi na kofein. Kava, energijske pijače, pravi čaj in nekatere druge pijače lahko vplivajo na to, kako hitro zaspimo. NHS svetuje, da se vsaj šest ur pred spanjem izogibamo kavi, čaju in drugim virom kofeina. Priporoča tudi, da se pred spanjem izognemo alkoholu in nikotinu.

Posebej zanimiv je alkohol. Nekateri imajo občutek, da jim kozarec vina ali druge alkoholne pijače pomaga zaspati. Alkohol lahko res povzroči zaspanost, vendar to še ne pomeni, da bomo zaradi njega bolje spali.

NIJZ opozarja, da alkohol poslabša kakovost in trajanje spanja. Spanec je lahko bolj razdrobljen, z več prebujanji, alkohol pa vpliva tudi na običajno izmenjavanje spalnih faz. Poleg tega lahko poslabša simptome spalne apneje, pri kateri med spanjem prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja.

Kaj lahko naredimo za boljši spanec?

Pri izboljšanju spanja lahko pomagajo že nekatere preproste spremembe. Najpomembnejša je rednost. Poskusimo hoditi spat in vstajati približno ob isti uri, tudi ob koncih tedna. Tako telesu pomagamo vzdrževati stabilen dnevni ritem.

Pomembno je tudi okolje, v katerem spimo. Spalnica naj bo čim bolj mirna, temna in primerne temperature. Pred spanjem si lahko vzamemo čas za sproščanje, branje ali umirjeno večerno rutino. Redna telesna dejavnost čez dan prav tako prispeva k boljšemu spancu, vendar intenzivna vadba tik pred spanjem ni najboljša izbira.

Če ne moremo zaspati, se ni treba na silo prepričevati, da moramo takoj zaspati. Smiselno je zmanjšati napetost in se vrniti k umirjeni dejavnosti, dokler ne postanemo zaspani. Pomembno je tudi, da postelje ne povezujemo samo z dolgim prebujanjem in premlevanjem skrbi.

NIJZ med priporočili za zdravo spanje poudarja vsaj sedem ur spanja za odrasle. Opozarja tudi, da lahko manj kot šest ur spanja negativno vpliva na zdravje, počutje, učinkovitost pri delu in kakovost življenja.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Če težave trajajo več tednov ali mesecev, vplivajo na naše vsakodnevno življenje in jih ne moremo odpraviti s spremembo navad, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Enako velja, če se pogosto zbujamo z občutkom dušenja, glasno smrčimo ali nam bližnji povedo, da med spanjem za krajši čas prenehamo dihati.

Pri dolgotrajni nespečnosti zdravljenje ni nujno omejeno na uspavalne tablete. Med priporočenimi pristopi je kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost, pogosto označena s kratico CBT-I. Gre za strukturiran pristop, ki pomaga spremeniti navade, misli in vedenjske vzorce, povezane s težavami s spanjem. Evropske smernice jo priporočajo kot prvo izbiro pri kronični nespečnosti pri odraslih.

Uspavalna zdravila niso primerna rešitev za vsakogar in jih ni dobro jemati na lastno pest. O morebitni uporabi se je treba posvetovati z zdravnikom, ki lahko oceni vzrok težav in predlaga ustrezno zdravljenje.

Spanje si zasluži mesto na našem seznamu prioritet

V hitrem vsakdanu pogosto najprej skrajšamo prav čas za spanje. Še ena epizoda serije, nekaj dodatnega dela ali brskanje po telefonu se lahko hitro zavlečejo v pozne ure. Toda če se zaradi tega vsak dan zbujamo utrujeni, nam telo prej ali slej pokaže, da takšen ritem ni vzdržen.

Dober spanec ni odvisen samo od števila ur, ki jih preživimo v postelji. Pomembni so tudi rednost, kakovost in naše počutje čez dan. Občasna neprespana noč se zgodi vsakomur, dolgotrajnih težav pa ne bi smeli preprosto sprejeti kot nekaj običajnega. Včasih lahko pomagajo že majhne spremembe, v drugih primerih pa je pravi korak pogovor z zdravnikom.

Delitve: