AKTUALNONOVICE

Ukrajina znova v središču geopolitičnih iger: Trump se bo sestal s Putinom in Xijem

Srečanje treh najvplivnejših svetovnih voditeljev odpira vprašanja o prihodnji svetovni ureditvi, razmerjih moči in vlogi manjših držav v mednarodni politiki. Donald Trump, Xi Jinping in Vladimir Putin naj bi se v kitajskem Shenzhenu pogovarjali o strateških odnosih, jedrski razorožitvi in vojni na Bližnjem vzhodu. Toda napovedano srečanje že sproža primerjave z Jaltsko konferenco iz leta 1945. Največjo zaskrbljenost vzbuja predvsem možnost, da bi velesile o prihodnosti držav odločale brez njihovega sodelovanja.

Srečanje treh velesil, ki bi lahko vplivalo na prihodnost mednarodnega reda

Srečanje bo potekalo v četrtek, 19. novembra, ob robu vrha foruma za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC). Gre za prvo tristransko srečanje Trumpa, Xija in Putina v takšni sestavi. Njegovo izvedbo so potrdili Washington, Moskva in Peking, kitajsko zunanje ministrstvo pa je napovedalo pogovore o ohranjanju svetovnega miru in krepitvi strateške stabilnosti med velikimi silami.

Čeprav srečanje na prvi pogled deluje kot diplomatska priložnost za zmanjševanje mednarodnih napetosti, so interesi treh držav precej različni. ZDA si želijo omejiti jedrsko oboroževanje in okrepiti svoj položaj v odnosih s Kitajsko, Peking želi utrditi svojo vlogo svetovne velesile, Moskva pa si prizadeva ohraniti mednarodni vpliv kljub vojni v Ukrajini in zahodnim pritiskom.

Pomembno je tudi, da srečanje ne poteka v okviru novega mednarodnega mirovnega mehanizma, temveč ob robu gospodarskega foruma APEC. Prav zato bo poleg konkretnih rezultatov pomembna tudi njegova simbolna razsežnost: trije voditelji bodo svetu pokazali, kako si predstavljajo prihodnja razmerja moči.

Jedrska razorožitev brez zagotovil o dogovoru

Ena osrednjih tem pogovorov naj bi bila zmanjševanje jedrskega orožja. Trump je večkrat izrazil zaskrbljenost zaradi širjenja jedrskih arzenalov in napovedal, da želi o njihovem omejevanju govoriti tako s kitajskim kot ruskim predsednikom.

Toda pri tem obstaja pomembno nesoglasje. Rusija in ZDA imata največja jedrska arzenala na svetu, Kitajska pa svoje zmogljivosti hitro povečuje. Peking že dalj časa vztraja, da morata najprej Washington in Moskva bistveno zmanjšati svoje zaloge, šele nato bi bil pripravljen sodelovati v pogajanjih o omejevanju lastnega jedrskega orožja. ZDA si po drugi strani želijo, da bi bil morebitni novi sporazum tristranski in bi vključeval tudi Kitajsko.

Položaj dodatno zapleta iztek sporazuma Novi START februarja 2026. Šlo je za zadnji veljavni sporazum, ki je omejeval število strateških jedrskih bojnih konic ZDA in Rusije. Ker novega dogovora za zdaj ni, med državama ni več veljavnega dvostranskega sporazuma, ki bi določal primerljive omejitve njunih strateških jedrskih arzenalov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je zato poudaril pomen morebitne zaveze treh držav k resničnemu zmanjševanju jedrske oborožitve. Morebitni napredek bi bil pomemben za mednarodno varnost, vendar ostaja vprašanje, ali bodo voditelji pripravljeni preseči nasprotujoče si nacionalne interese.

Vojna v Iranu in širjenje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu

Druga pomembna tema bo vojna v Iranu, ki je v zadnjih mesecih močno zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta konec februarja sprožila napade na Iran, konflikt pa se je razširil tudi na druga območja regije.

Posledice niso omejene zgolj na neposredno vojaško dogajanje. Motnje v pomorskem prometu in negotovost glede oskrbe z energenti vplivajo na svetovne trge, cene nafte in drugih dobrin ter gospodarsko stabilnost številnih držav.

Za Kitajsko je vprašanje še posebej pomembno zaradi njenih gospodarskih in strateških povezav z Iranom. Peking si prizadeva za umiritev razmer, saj bi dolgotrajen konflikt lahko ogrozil trgovinske poti in energetske interese države. Trump pa želi vojno vključiti v širše pogovore z obema voditeljema, kar kaže, da Bližnji vzhod ostaja eno ključnih področij tekmovanja za mednarodni vpliv.

Ukrajina in primerjava z Jaltsko konferenco

Največ polemik pa odpira vprašanje Ukrajine. Sprva je kazalo, da vojna ne bo del uradnega dnevnega reda tristranskega srečanja. Ameriški uradniki so namreč napovedovali, da Trump tega vprašanja ne namerava odpirati. Vendar je ameriški predsednik v ponedeljek, tik pred odhodom na azijsko turnejo, spremenil pričakovanja in napovedal, da bo z voditeljema govoril tudi o ruski vojni v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že pred tem izrazil zaskrbljenost, da bi srečanje lahko postalo sodobna različica Jaltske konference oziroma celo »Jalta 2, 3, 4«, kot je opozoril v povezavi z morebitno novo razdelitvijo območij vpliva med velesilami.

Jaltska konferenca je februarja 1945 potekala na Krimu, kjer so se srečali ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josip Stalin. Pogovori so bili namenjeni oblikovanju povojne Evrope in razdelitvi vplivnih območij med zmagovalnimi silami. Odločitve treh voditeljev so pomembno zaznamovale politično ureditev Evrope po drugi svetovni vojni, pri čemer prebivalci številnih držav, na katere so te odločitve neposredno vplivale, niso imeli možnosti sodelovanja pri pogajanjih.

Bistvo ukrajinskih pomislekov

O prihodnosti države, ki se že več let brani pred rusko invazijo, bi lahko razpravljali voditelji treh jedrskih velesil, ne da bi bila Ukrajina neposredno vključena v pogovore. Zelenski opozarja, da bi takšna diplomacija lahko vodila v dogovarjanje o vplivnih območjih na račun držav, ki jih te odločitve zadevajo.

Pozitivno srečanje med Trumpom, Xijem in Putinom bi lahko po mnenju Kijeva dodatno okrepilo položaj ruskega predsednika in njegovo pripravljenost za nadaljevanje vojne. Moskva si namreč želi dogovora, ki bi upošteval njene zahteve, medtem ko Ukrajina vztraja pri lastni suverenosti in pravici do odločanja o svoji prihodnosti.

Dodatno vprašanje je, kakšno vlogo bo pri pogovorih prevzela Kitajska. Xi Jinping je po navedbah nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja pokazal zadržanost do vključevanja ukrajinske vojne v tristranske pogovore. Poudaril naj bi, da gre za evropski konflikt, pri reševanju katerega bi morali sodelovati tudi Evropejci.

Diplomacija velesil in prihodnost svetovnega reda

Srečanje v Shenzhenu bo pomembno predvsem zaradi simbolike. Prvič se bodo v takšni obliki sestali voditelji ZDA, Kitajske in Rusije, držav, katerih politične, gospodarske in vojaške odločitve pomembno vplivajo na mednarodno varnost.

Za Xija bo srečanje priložnost, da Kitajsko predstavi kot osrednjega posrednika v mednarodni diplomaciji. Putinu bo omogočilo nastop na mednarodnem odru ob voditeljih dveh največjih svetovnih gospodarstev, medtem ko Trump išče možnosti za omejevanje jedrskega orožja in reševanje konfliktov, ki vplivajo na ameriške strateške interese.

Kljub velikim pričakovanjem analitiki opozarjajo, da srečanje samo po sebi še ne pomeni preboja. Voditelji prihajajo za pogajalsko mizo z različnimi interesi, med njimi pa ostajajo številna nerešena vprašanja. Tudi morebitni dogovor o jedrski razorožitvi bi zahteval nadaljnja pogajanja in konkretne zaveze vseh treh držav.

Delitve: