Ko govorimo o delu, si večina predstavlja zaposlitev s stabilnim urnikom, rednimi mesečnimi prihodki in dostopom do osnovnih delavskih pravic – plačanega dopusta, bolniške odsotnosti in pokojninskega zavarovanja. A v realnosti vse več ljudi dela v drugačnih, precej bolj negotovih razmerah.
Prekarno delo, ki je v zadnjih letih vse bolj razširjeno, prinaša ravno nasprotno izkušnjo – nestabilnost, pomanjkanje zaščite in pogosto tudi visok nivo stresa.
Kaj je prekarno delo?
Čeprav prekarno delo ni nov pojav, je v sodobnem svetu postalo veliko bolj vidno. Gre za oblike dela brez dolgoročnih in stabilnih pogodb. Sem sodijo začasne zaposlitve, pogodbeno delo, samozaposlitev, freelance projekti ter delo preko spletnih platform, kot so Uber, Deliveroo in druge.
Bistvo prekarnega dela je negotovost: ni stalnega prihodka, ni zagotovljenih pravic, kot so bolniška, plačan dopust ali pokojninsko varstvo. Posameznik je pogosto prisiljen živeti iz projekta v projekt, ves čas v skrbi, kje bo naslednja priložnost.
Kdo so prekarni delavci?
Prekarno delo presega stereotipe. Ne gre zgolj za voznike Uberja ali dostavljalce hrane. Danes je prisotno skoraj povsod – v trgovini, storitvenih dejavnostih, industriji, medijih. Vse več ljudi je zaposlenih prek agencij ali začasnih pogodb, brez garancije za dolgoročno zaposlitev. Tudi številni samozaposleni so pogosto v enako negotovem položaju.
Prednosti in pasti prekarnega dela
Res je – prekarno delo lahko prinese več svobode, manj nadzora in večjo fleksibilnost. A vse to hitro izgubi privlačnost, ko se pojavi vprašanje preživetja. Kaj, če zbolim? Kaj, če ta mesec ne dobim dela? Kako si bom lahko privoščil dopust ali sploh odklop?
Največja slabost prekarnega dela je prav pomanjkanje varnosti. Veliko prekarcev si plačuje zgolj minimalne socialne prispevke, kar pomeni, da nimajo ustreznega kritja v primeru bolezni ali starosti. Brez plačane bolniške in brez dolgoročne varnosti so prepuščeni sami sebi.
Poleg tega dolgotrajna negotovost vodi v psihološke in čustvene stiske. Stres, utrujenost in izgorelost so pri prekarnih delavcih pogostejši kot si morda mislimo. Ko ne veš, kaj bo jutri, je težko načrtovati prihodnost – ali si dovoliti trenutek počitka.
Kako naprej?
Preprostih rešitev ni, a prvi korak je jasen: kot družba moramo začeti priznavati in zaščititi vse oblike dela. To pomeni zakonodajo, ki tudi začasnim in platformnim delavcem zagotavlja osnovne pravice – pravico do bolniške, dopusta, pokojninskega zavarovanja.
A spremembe ne smejo biti le pravne. Ključno je tudi, da se spremeni odnos do dela. Prekarno delo ne sme postati norma, zlasti med mladimi. Mora ostati izjema – in tam, kjer že obstaja, mora imeti jasne meje in zaščitne mehanizme.
Delo mora ostati vir dostojanstva in stabilnosti, ne stresa in nenehne skrbi za jutri.
