S poletjem pred vrati se tradicionalno povečuje tudi obseg študentskega dela. Dijaki in študenti že iščejo priložnosti za zaslužek, delodajalci pa se medtem trudijo pritegniti najboljše kandidate. A časi, ko so mladi prijeli za vsako delo, so mimo – danes jih zanimajo predvsem takšna, ki prinašajo uporabne izkušnje, razvoj kompetenc in možnost prve redne zaposlitve.
Višje plačilo, manj ponudbe
Po podatkih e-Študentskega servisa znaša povprečna urna postavka trenutno 9,32 evra bruto oz. 8,02 evra neto, kar je 10 odstotkov več kot lani v tem času. Kljub nekoliko manjši ponudbi del – letos jih je po ocenah približno 10 odstotkov manj – povpraševanje po mladih ostaja visoko.
»Ponudba je še vedno bistveno večja od povpraševanja, kar kaže na pomanjkanje kadra, zlasti ob visoki zaposlenosti,« pojasnjujejo pri servisu.
Delodajalci vse pogosteje iščejo dijake in študente za strokovna dela s področij, kot so IT, digitalni marketing, zdravstvo in elektrotehnika. Takšna dela mladim ne prinašajo le plačila, temveč tudi dragocene izkušnje in konkurenčno prednost ob vstopu na trg dela.
Dijaki iščejo bližino, študenti perspektivo
Medtem ko dijaki največkrat posegajo po enostavnih in krajevno bližnjih delih, študenti ciljajo višje – zanimajo jih predvsem priložnosti v povezavi z njihovim študijem, kjer lahko razvijajo kompetence in si utirajo pot do prve zaposlitve.
»Za študente so ključni dobra plača, ugled delodajalca in možnost dolgoročne rasti,« ugotavljajo na servisu.
Največ študentskega dela se še vedno opravi v prodaji in delu s strankami, sledijo administrativna in strokovna dela. Najbolj iskani pa so mladi s tehničnim znanjem in praktičnimi izkušnjami.
Za dostojno življenje – in študij
Po podatkih majske raziskave e-Študentskega servisa med več kot 7.500 mladimi skoraj 80 odstotkov vprašanih meni, da jim študentsko delo omogoča višji življenjski standard.
-
79,2 % si z delom privošči dodatne izdatke, kot so avtošola, tehnika ali potovanja,
-
78,1 % si želi delovnih izkušenj,
-
69 % pa poudarja, da gre za varen in hiter vir prihodka.
Brez študentskega dela bi si dve tretjini mladih študij težko privoščili – kar 60,7 % jih priznava, da je študentsko delo nujen socialni korektiv.
Dolgoročne koristi: pokojnina, malica, varnost
Od leta 2015 se za študentsko delo obračunavajo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se to delo šteje v pokojninsko dobo. Povprečen študent v petih letih tako pridobi eno leto delovne dobe. Poleg tega danes študentsko delo prinaša številne pravice:
-
zakonsko določena minimalna urna postavka (trenutno 7,34 € bruto),
-
plačan odmor za malico,
-
evidentiran delovni čas,
-
zaščita mladoletnih delavcev,
-
prepoved diskriminacije in pravica do enake obravnave,
-
plačano uvajanje in spoštovanje oglaševane urne postavke.
Odskočna deska do redne zaposlitve
Kar 62 % mladih se po zaključku študija zaposli prav pri enem od delodajalcev, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo. To kaže tudi prva znanstvena analiza študentskega dela v Sloveniji, predstavljena v monografiji Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji.
Rezultati so jasni: študentsko delo pomembno vpliva na zaposljivost mladih, saj spodbuja razvoj mehkih veščin, krepi samozavest in omogoča gradnjo socialne mreže. Kar 90,3 % mladih se po zaključku izobraževanja uspešno vključi na trg dela.
