Vsako poletje se v študentske servise in različna podjetja zgrne množica mladih, ki si želijo zaslužiti za počitnice, nove telefone, izpit za avto ali pa preprosto prvič izkusiti svet dela. A študentsko delo ni le priložnost za zaslužek, temveč tudi pomembna izkušnja za osebni in karierni razvoj.
“Študentsko delo je neprecenljiv vir življenjskih izkušenj, ki mladim pomaga bolje spoznati sebe, svoje interese in potenciale, ob tem pa trenirajo veščine iskanja dela, spoznavajo delovanje trga dela, različne poklice, ki jih morda pred leti sploh še ni bilo, in se srečujejo z različnimi delodajalci. Vse to pa mladim olajša tudi sprejemanje odločitev o izbiri študija in načrtovanje karierne poti,” pojasnjuje Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo na e-Študentskem Servisu.
Kako poiskati dobro počitniško delo?
Večina študentskih servisov je že začela sezono počitniških del. Na e-Študentskem servisu je trenutno na voljo skoraj 3600 prostih del, ponudba pa se dnevno dopolnjuje. Mladi pogosto iščejo tudi preko drugih servisov, kot sta Študentski servis Maribor in Mladinski servis – Pomurski študentski servis.
Nekateri si delo poiščejo samoiniciativno – preko staršev, znancev, sosedov ali profesorjev praktičnega pouka. Če si želijo delati v točno določenem podjetju, je priporočljivo, da jih neposredno kontaktirajo – preko e-maila ali telefonskega klica. Pomembno pa je, da pred začetkom dela pridobijo napotnico in se vpišejo v študentski servis, saj je to zakonski pogoj za opravljanje študentskega dela.
Posebna pravila za mladoletne dijake
Za tiste, ki še niso dopolnili 18 let, veljajo posebna zakonska določila:
- Delo ne sme trajati več kot 8 ur na dan.
- Ob vsaj 4,5 urah dela jim pripada 30-minutni plačani odmor.
- Prepovedana so nevarna dela (npr. delo na višini, v ekstremnih pogojih, izpostavljenost sevanju …).
- Nočno delo (med 22. in 6. uro) ni dovoljeno.
- Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.
Več kot samo zaslužek: Prva finančna svoboda in življenjske lekcije
Minimalna urna postavka trenutno znaša 6,32 evra neto (7,34 evra bruto), povprečna urna postavka na e-Študentskem servisu pa znaša 8,02 evra neto. To pomeni, da lahko z nekaj tedni dela mladi pridobijo spodoben zaslužek za svoje poletne želje ali varčevanje.
“Starejši dijaki in študentje so že bolj karierno orientirani in se ozirajo po delih, ki so vezana na smer izobraževanja ali poklic, ki ga želijo opravljati. Tistim dijakom, ki se po zaključku srednje šole nameravajo zaposliti, postaja bolj pomembno tudi za koga bodo delali, torej ugled delodajalca, saj preko študentskega dela spoznavajo potencialne bodoče zaposlovalce, njihovo kulturo, način dela, bodoče sodelavce,” dodaja Maruša Goršak.
Počitniško delo mladim tako omogoča prve izkušnje z ravnanjem z denarjem, razvoj delovnih navad (točnost, zanesljivost, odgovornost), pridobivanje delovnih izkušenj ter mehkih veščin, kot so timsko delo, komunikacija, reševanje težav, prilagodljivost in samozavest. Prav tako je to priložnost za gradnjo socialne mreže.
Poletno delo kot odskočna deska za prihodnost
Za številne mlade je študentsko delo lahko tudi usodno za prihodnost – bodisi jih usmeri k določenemu študiju ali jih poveže z delodajalcem, pri katerem kasneje začno svojo kariero.
“Pomembno pa je, da dijaki k delu pristopijo odgovorno in radovedno. Naj bo vsaka izkušnja priložnost za učenje,” povedo na e-Študentskem servisu, kjer zaključijo: “Kdo ve – mogoče bo prav poletno delo tisto, ki jim bo odprlo oči glede prihodnje poklicne poti ali pa jih povezalo z delodajalcem, pri katerem bodo kasneje začeli svojo kariero.”
