Občina Bohinj je v sredo prejela pisno sporočilo ministrstva za zdravje, da ni zaznanih zdravstvenih tveganj za kopanje v Bohinjskem jezeru. V sredo izvedeno redno terensko vzorčenje vode ni pokazalo posebnosti. Tako še vedno ni znano, kaj je vzrok zastrupitve psov na območju Bohinja v minulih tednih.
Občina Bohinj je na svoji spletni strani pojasnila, da je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki za Agencijo RS za okolje izvaja monitoring, v sredo izvedel redno terensko vzorčenje kopalnih voda na območjih Ukanc in Fužinski zaliv, pri čemer ni ugotovil posebnosti, kot so čezmerno razraščanje alg ali pojav cianobakterij. Skladen s priporočili za varno kopanje je bil tudi vzorec kopalne vode, ki je bil odvzet 6. junija. Tako ni zaznanih zdravstvenih tveganj za kopanje v Bohinjskem jezeru, so poudarili na občini.
Preiskava poginov poteka, vzrok še neznan
Vzrok za povečano število zastrupitev in poginov psov in mačk na območju Bohinja, o katerih so se pojavili zapisi na družbenih omrežjih, še ni znan. Preiskavo vodi inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Truplo psičke, ki je poginila ob Bohinjskem jezeru, so napotili na veterinarsko forenzično obdukcijo. To so v sredo opravili na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot so sporočili s fakultete, takšna obdukcija ne prispeva le k razumevanju konkretnega primera, temveč tudi k zaščiti drugih živali in javnega zdravja, če bi se potrdila prisotnost nevarnih okoljskih toksinov.
Sum na cianotoksine še ni potrjen
Zaradi suma zastrupitve s cianotoksini so med obdukcijo odvzeli vzorce tkiv in organov za dodatno laboratorijsko preiskavo, ki jo bo opravil specializirani laboratorij v tujini. Kot so za STA pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, rezultate še čakajo.
Medtem je Nacionalni inštitut za biologijo opravil mikroskopsko analizo dveh vzorcev vode iz Bohinjskega jezera. Analiza drugega vzorca, ki je bil odvzet na enem mestu, kjer se je pojavljala plavajoča gošča na površini jezera, je pokazala, da približno polovico vzorca predstavljajo filamenti zelene alge, drugo polovico pa filamenti cianobakterije, ki lahko proizvaja cianotoksine, so objavili na Facebook strani projekta Ciano SLO.
Kot so dodali, bodo v tem tednu izvedli še molekularno analizo qPCR, s katero preverjajo, ali so v vzorcu prisotni geni, ki lahko v določenih razmerah tvorijo cianotoksine. Vendar tudi s to metodo ni mogoče potrditi, da so psi umrli zaradi zastrupitve s cianotoksini. Da bi lahko dokazali vzročno povezavo, bi bilo treba dokazati prisotnost cianotoksinov v tkivih psa, so pojasnili.
STA
