Petrol je pred dnevi uvedel novo komunikacijsko strategijo, s katero želi jasno pokazati, koliko končne cene goriva gre državi. Na vsakem računu in točilnem mestu je zdaj zapisano, da kar 60 odstotkov zneska predstavljajo dajatve, kar je 42 odstotkov več kot leta 2023. Država naj bi od vsakega litra goriva prejela 0,85571 evra.
Gre za jasno sporočilo javnosti in del odziva na dolgoletni spor z vlado glede regulacije cen naftnih derivatov.
Regulacija marž in visoki stroški na avtocestah
Prejšnji teden je vlada podaljšala uredbo o regulaciji cen za dodatnih šest mesecev in prvič vključila tudi avtocestna prodajna mesta. Po besedah predsednika uprave Petrola, Saša Bergerja, je “že doslej nevzdržen regulatorni okvir postal še bolj strog”.
Član uprave Marko Ninčević opozarja, da so stroški poslovanja na avtocestah tudi do trikrat višji, predvsem zaradi visokih najemnin, ki jih določa Dars. Na 15 prodajnih mestih na avtocestah naj bi bila že najemnina višja od dovoljene marže, zato je Petrol prisiljen prodajati gorivo pod lastno ceno.
Ukrepi in grožnje s tožbami
Kot odziv je Petrol napovedal drastične ukrepe, vključno z zapiranjem bencinskih servisov, predvsem na podeželju, kjer so ti že zdaj redkejši. Hkrati napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev, tudi odškodninskih tožb proti državi in odgovornih osebah ter razmišljajo o ponovni pobudi za ustavno presojo.
Kot poudarjajo, da si želijo konstruktiven dialog z odločevalci, ki ga po njihovih besedah trenutno ni.
