Štajerska, ki je bila nekoč ena najmočnejših gospodarskih regij v Sloveniji z uspešnimi podjetji in pomembnimi institucijami v Mariboru, danes izgublja svoj vpliv. Dodana vrednost na zaposlenega je pod povprečjem Slovenije, prav tako so plače nižje. Regija se sooča z odlivom sedežev podjetij, izgubo ključnih kadrov ter upadom institucionalne prisotnosti.
V letu 2024 je bila povprečna mesečna bruto plača v Mariboru za 4,7 odstotka nižja od slovenskega povprečja
Boris Sovič, nekdanji mariborski župan iz vrst SD, nekdanji predsednik uprave Elektra Maribor in danes predsednik strateškega sveta Socialnih demokratov, opozarja na vztrajajoči trend upadanja pomena mesta: “Še leta 2008 je bil namreč delež mariborskih podjetij v prihodkih 6,2-odstoten, v številu pa 6-odstoten. V letu 2024 je v Mariboru povprečna mesečna bruto plača za 4,7 odstotkov nižja od povprečja v Sloveniji, leta 2008 pa je bila 3,7 odstotkov nižja.”
Čeprav se je v letu 2023 povečalo število podjetij v Mariboru in njihov delež v Sloveniji narasel na 5,7 odstotkov, dolgoročni trend ostaja negativen. Delež prihodkov mariborskih podjetij je sicer zrasel na 5,1 odstotka, a glede na pretekle številke je regija v upadu.
Pripojitve in izguba sedežev dejavnosti
Maribor in širša regija se soočata z odlivom pomembnih dejavnosti. Bančništvo, zavarovalništvo, energetika in druge ključne panoge so doživele lastniške konsolidacije in reorganizacije, ki so vplivale tudi na selitve sedežev.
“Vidna posledica sta dva vse močnejša jutranja toka dnevne migracije zaposlenih, eden proti severu in eden proti jugozahodu.”
Negativni razvojni kazalniki so očitni. Kot pravi Sovič, ima Maribor v primerjavi s celotno Slovenijo:
- 22 % manj dijakov na tisoč prebivalcev,
- 29 % manj študentov,
- 11 % manj delovno aktivnih,
- 54 % več brezposelnih,
- za 7,1 % nižjo dohodnino,
- 61 % manj izdanih gradbenih dovoljenj,
- 39 % manj dokončanih stanovanj,
- za komunalne in družbene investicije namenjenih kar 61 % manj sredstev,
- 67 % višji dolg na prebivalca.
Sovič nadaljuje z ostro kritiko: “Ni bilo opaziti, da bi državni poslanci ali pa lokalne oblasti od odgovornih zahtevali ponovno umestitev sedeža energetskega stebra v Maribor.”
Poudarja tudi, da je takšna pasivnost lokalnih oblasti voda na mlin centralizacijskim tendencam, kar še dodatno poglobi razvojne razlike.
Kadrovska politika in regionalni vpliv
V zadnjih letih so družbe, kot so DEM, Zavarovalnica Sava, Pošta Slovenije in banka, izgubile svojo mariborsko identiteto. Na vprašanje, kako vpliva kadrovska politika iz Ljubljane ali tujine na lokalni razvoj in podporo regijskim projektom, Sovič odgovarja: “Vsaka družba ima svojo zgodbo. Kakšne so politikantske manipulacije privedle v položaj za dolgotrajno nenehno izčrpavanje, kakšne so navzgor pripeljali uspešni kadri iz regije, kakšne pa so morebiti tudi kadri iz regije spravili navzdol. Sposoben fit & proper vodilni kader bo skrbel za uspešni dolgoročni razvoj družbe in tudi za družbeno odgovornost v skladu s poslanstvom gospodarske družbe. Seveda pa je veliko odvisno tudi od upravljavca kapitalske naložbe. Kot je videti, regija pri slednjem nima opaznega vpliva.”
Predlog: Slovenija potrebuje dve glavni mesti
Sovič izpostavlja, da bi bilo zaradi vedno večjega razvojnega zaostajanja smiselno, da Slovenija formalno dobi dve glavni mesti – Ljubljano in Maribor: “Ker dosedanji ukrepi očitno niso prijeli, bi na simbolni in tudi praktični ravni predlagal, da bi tudi Slovenija imela dve glavni mesti, Ljubljano in Maribor. Tistim, ki bi morebiti rekli, da je Slovenija premajhna za kaj takšnega, bi povedal, da je Slovenija vsekakor premajhna za sedanje vedno večje razvojne razlike.”
Dodaja, da je nujno pripraviti proticentralizacijski trajnostni razvojni načrt z zavezo za policentrični razvoj: “Novela zakona, ki je v (predolgem) medresorskem usklajevanju, bi morala biti čimprej sprejeta. Spričo naraščajočih razvojnih razlik Slovenija vsekakor potrebuje proticentralizacijski trajnostni razvojni načrt, načrt dekoncentracije in decentralizacije dejavnosti, ki so v pristojnosti države.”
Razvojne razlike se še povečujejo
Ob koncu Sovič opozarja, da je pretirana centralizacija globoko zakoreninjena in da se posledice tega čutijo prav v regiji: “Pretirana centralizacija se je očitno razrasla v gene te države. Po osamosvojitvi so se občine razdrobile, pokrajine pa se kljub ustavni možnosti niso ustanovile. Dejavnosti se koncentrirajo, regionalna središča operacij se ukinjajo, teritorialna prezenca se zmanjšuje … Praksa pa pokaže, da so pretirane koncentracije lahko neučinkovite in tudi bolj ranljive.”
Območje Štajerske, ki je bilo v preteklosti nadpovprečno razvito, je zdaj prvič podpovprečno, kar potrjujejo tudi podatki Eurostata:
“Po dobrih treh desetletjih samostojne države je čas, da se začne proces decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Pretirana centralizacija ima lahko v Sloveniji tudi dezintegracijski, odbojni učinek in lahko prispeva k pospešenem navezovanju na regije v soseščini,” pravi Sovič. Ob tem opozarja, da so v krizah prav zaposlitvene potrebe v bližnjih regijah pomembno ublažile socialno stisko.
