Jedrska energija je v Sloveniji prisotna že nekaj časa, a v slovenskih učbenikih še vedno nastopa kot grožnja. Kakšno vlogo bo odigrala v našem zelenem prehodu?
Čeprav je Evropska unija leta 2022 jedrsko energijo vključila v taksonomijo trajnostnih virov, je to naredila zgolj pogojno, prav to pa po mnenju zagovornikov jedrske energije predstavljajo ključno težavo.
Platforma JedrskaSI, ki se že od začetka zavzema za enakovredno obravnavo jedrske energije, opozarja: “Gre za sistemsko diskriminacijo jedrske energije znotraj evropskega energetskega trga in infrastrukturnega načrtovanja.”
Po tej taksonomiji, kot pojasnjujejo, jedrski projekti nimajo dostopa do ugodnih evropskih posojil, prav tako niso deležni spodbud ali subvencij, ki jih koristijo vetrne in sončne elektrarne. “To v praksi pomeni, da je jedrskim projektom onemogočeno pridobivanje ugodnih evropskih posojil, operaterji jedrskih elektrarn pa niso deležni nikakršnih spodbud ali subvencij, ki pripadajo obnovljivim oz. ‘zelenim’ virom,” izpostavljajo na JedrskaSI.
Kako pa jedrsko energijo vidijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo? Kot poudarjajo, Slovenija aktivno sledi dogajanju na evropskem parketu – tudi, ko gre za pogosto deljeno temo jedrske energije.
“Slovenija podpira rabo jedrske energije v energetske in raziskovalne namene. Zavzema se za ugodno obravnavo jedrske energije z vidika njenega prispevka k doseganju podnebnih ciljev,” so izpostavili z MOPE. Slovenija se v Bruslju umešča v t. i. Jedrsko zavezništvo, skupino držav, ki si prizadevajo, da se jedrska energija obravnava kot enakovreden vir v procesu energetskega prehoda. Ključno pri tem je »spoštovanje tehnološke nevtralnosti«, kar pomeni, da države same odločajo, katere tehnologije bodo uporabile za dosego skupnih ciljev.
Premiki v Belgiji, Nemčiji, na Danskem …
Svet se spreminja. Tudi v državah, kjer so še do nedavnega zavračali jedrsko energijo, se stališča mehčajo. “Povsod, kjer je prihajalo do zapiranja jedrskih elektrarn, so ta izpad v proizvodnji nadomestili fosilni viri. To je pomembna lekcija,” poudarjajo na JedrskaSI.
Belgija in Danska sta že spremenili zakonske okvirje, Nemčija pa, kot pravijo, zaenkrat še ni naredila konkretnih korakov. Kljub temu gojijo upanje v novo nemško ministrico za gospodarstvo Katherino Reiche, ki ima izkušnje iz energetskega sektorja: “Upamo, da bo uspela ustaviti in obrniti zgrešeno nemško energetsko politiko.”
Jedrska energija je stabilen vir v energetski mešanici
Čeprav se EU formalno zavzema za razogljičenje, je – kot opozarjajo na JedrskaSI – zakonodaja v praksi vse prej kot tehnološko nevtralna. “Poudarek je le na nestabilni sončni in vetrni energiji, ki sta odvisni od vremena. Jedrska energija je edini stabilen nizkoogljični vir energije in je zato zelo pomembna za zanesljivo oskrbo s čisto električno energijo.”
Dolgoročni energetski načrti po njihovem mnenju še vedno ne priznavajo vloge jedrske energije v stabilnem razogljičenju. “To je stališče, ki bi ga EU morala sprejeti, a ga do sedaj še ni,” opozarjajo.
Slovenija kot pasivna opazovalka?
Čeprav ima Slovenija delujočo jedrsko elektrarno že več kot štiri desetletja, se zdi, da politična volja za nadaljnji razvoj ni enaka kot na drugih področjih. “Slovenija je jedrska država in na to bi morala biti ponosna,” menijo na JedrskaSI. Opozarjajo, da jedrski program dokazuje sposobnost države za kompleksne znanstvene in tehnične izzive ter omogoča trajnostno oskrbo brez velikih posegov v naravo.
A pravijo, da takšnega zavedanja na državni ravni ne opazijo: “To je verjetno pogoj za kakršnokoli proaktivnost.” Kot del EU bi morala Slovenija tudi aktivno oblikovati evropsko politiko in zagovarjati svoj interes. “Proaktivnosti Slovenije si zelo želimo. Pri bolj odločnem zavzemanju za upoštevanje jedrske energije znotraj EU gre namreč tudi za nacionalni interes.”
Bo strah premagala znanost?
Naloga, ki si jo je zadala ekipa JedrskaSI, ni enostavna. Želijo namreč približati znanost vsakdanjemu človeku in rušiti mite o jedrski energiji. “Odločili smo se razbijati mite o jedrski energiji in javno zagovarjati prednosti tega vira energije. Nagovarjamo splošno javnost, ne strokovnjakov in poznavalcev,” povedo.
Kljub temu priznavajo, da je odziv pogosto buren: “Včasih to prizadene, saj vsi – redno in občasno – sodelujoči pri projektu JedrskaSI zagovarjamo ta vir energije zato, ker vanj resnično verjamemo.”
Kako se lotiti popravljanja popačenih predstav o jedrski energiji?
Na JedrskaSI podajo povsem praktičen primer: “Za začetek bi bilo dobrodošlo, da bi popravili obravnavo jedrske energije v slovenskem šolskem sistemu. Na JedrskaSI podajo povsem praktičen primer: Na primer učbenik za geografijo korektno predstavi premog kot fosilno gorivo in izpostavi njegovo vlogo pri industrializaciji, jedrska energija pa je predstavljena skozi nesrečo v Černobilu. Naleteli smo na serijo spornih vprašanj in odgovorov z mature in nacionalnega preverjanja znanja v zadnjih 20 letih. Iz seminarskih nalog smo ugotovili, da so se učenci pri pouku učili neresnice. Z izobraževanjem o jedrski energiji v osnovnih in srednjih šolah imamo resen problem. Demonizacija edinega stabilnega nizkoogljičnega vira energije, ki najmanj posega v okolje, je vgrajena že v učni načrt in je škodljiva.”
