Prihodki državnega proračuna so se v prvi polovici leta povečali za 0,6 odstotka in se ustavili pri 6,9 milijarde evrov. Odhodki so bili pri 7,7 milijarde evrov višji za 11,5 odstotka. Primanjkljaj je tako po izračunih fiskalnega sveta znašal 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.
“Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu predvideno. V celem letu naj bi znašal okoli 1,7 milijarde evrov, medtem ko je bil lani realiziran primanjkljaj okoli 200 milijonov evrov,” so v mesečni informaciji zapisali v fiskalnem svetu.
Vzroki za upočasnitev rasti prihodkov in naraščanje odhodkov
Upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani je po njihovih navedbah v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti. Rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema. Odstopanje realizacije od veljavnega proračuna je na strani prihodkov predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na strani odhodkov odraža zlasti v zaostajanju investicijske porabe, so povzeli.
Ključni razlog za slabšo dinamiko prihodkov so nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Lani so bili medtem obračuni obeh komponent med najvišjimi, odkar so razpoložljivi podatki. K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine prispeva tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, lani pa ne.
K rasti odhodkov so po drugi strani so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. “Pričakujemo, da se bo njihova rast še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve, predvidene v oktobru,” so navedli. Pomembno so k rasti prispevale še subvencije v kmetijstvu, obresti, transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu in višji izdatki za blago in storitve ter transfer v pokojninsko blagajno.
Priporočila fiskalnega sveta za prihodnjo finančno stabilnost
Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi zato morala po njihovem temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih. Preprečiti bi morala precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno.
Ob tem bi morali pripravljavci nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Odločevalci bi se morali vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice, so opozorili. Ohranjati bi morali tudi zaupanje finančnih trgov.
Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. “Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti,” so poudarili v fiskalnem svetu. Za doseganje javnofinančne vzdržnosti bi morali zagotoviti še zniževanje dolga sektorja država.
STA
