AfD se približuje prepričljivi zmagi v deželi Saška-Anhalt

Visoka podpora na volitvah bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila AfD. Ta je še posebej priljubljena v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji, vključno s Saško-Anhaltom. Medtem ko se Merzeva vlada spopada s pešanjem gospodarstva, AfD izkorišča nezadovoljstvo Nemcev in v javnomnenjskih raziskavah pridobiva na priljubljenosti. Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.

Z vodenjem deželne vlade bi AfD v skladu z nemškim sistemom po poročanju medijev dobila obsežna pooblastila na področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje ter celo politika priseljevanja in varnostna politika. Pridobila bi tudi nadzor nad policijo in varnostnimi službami v Saški-Anhaltu. To bi sprožilo vprašanja glede izmenjave najobčutljivejših podatkov z Berlinom in drugimi deželami, zlasti zato, ker bi stranka imela politični nadzor nad notranjeobveščevalno službo, ki je njene skupine v petih nemških deželah, tudi Saški-Anhaltu, označila za skrajno desne.

To bi bil tudi hud udarec za Merza, ki je ob prevzemu položaja maja lani obljubil, da bo zmanjšal privlačnost AfD z ostrejšo politiko do priseljevanja in oživljanjem zastalega nemškega gospodarstva. A priljubljenost koalicije CDU/CSU odtlej še naprej pada, medtem ko podpora AfD, največji opozicijski in drugi najmočnejši parlamentarni stranki, na zvezni ravni ostaja stabilna. V Saški-Anhaltu z 2,1 milijona prebivalcev, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo, je od leta 2002 na oblasti Merzeva desnosredinska Krščansko – demokratska unija (CDU).

Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je CDU dobila 37,1 odstotka glasov, deželo pa vodi v koaliciji z levosredinskimi socialdemokrati (SPD) in liberalno stranko FDP. Merz je v nedavnem pogovoru za televizijo ARD dejal, da bo CDU zadnji teden predvolilne kampanje skušala storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči možnost vlade AfD. Priznal je, da se njegova stranka v tej zvezni deželi sooča s “težkimi razmerami”.

AfD želi osvojiti absolutno večino glasov. “To je zgodovinska priložnost za Saško-Anhalt. Tukaj pišemo zgodovino,” je na nedavnem volilnem shodu v mestu Möser dejal vodja AfD v deželi, Ulrich Siegmund. A glede na javnomnenjske raziskave ji to ne bo uspelo. V sredo objavljena anketa inštituta Insa skrajno desni stranki napoveduje 43 odstotkov glasov, vladajočim krščanskim demokratom (CDU) pa 22 odstotkov.

Tretja najmočnejša sila bi bila skrajno leva Levica z 12 odstotki. Petodstotni prag za vstop v deželni parlament naj bi glede raziskavo, ki temelji na 1000 spletnih anketah med 26. avgustom in 1. septembrom, prestopili tudi levosredinska SPD s sedmimi odstotki in Zeleni s petodstotno podporo. Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s štirimi in liberalna FDP s tremi odstotki podpore se v parlament ne bi uvrstili, izide ankete povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Levo usmerjena populistična BSW, ki pa je protimigrantska in proruska, je po poročanju tujih tiskovnih agencij že dopustila možnost sodelovanja v vladi z AfD, če bo prišla v parlament. Siegmunda, ki upa, da bo postal prvi ministrski predsednik kake od 16 nemških zveznih dežel iz vrst AfD, je nemški politični tednik Spiegel sredi avgusta označil za najnevarnejšega moškega v Nemčiji.

35-letnik z več sto tisoč sledilci na družbenih omrežjih med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov in predvsem odpravo spodbud, zaradi katerih ljudje po njegovih besedah prihajajo v Nemčijo. Sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije, ki po njegovih trditvah širi dezinformacije. V Saški-Anhaltu želi stranka AfD dovoliti šolanje na domu, ki je v Nemčiji prepovedano.

Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. Siegmundov glavni tekmec, sedanji ministrski predsednik Sven Schulze iz CDU, je dejal, da želi AfD vrnitev v preteklost in da bi se dežela pod njeno vladavino soočila z izolacijo.

Merz pa je v intervjuju za ARD posvaril tudi pred gospodarskimi posledicami. Če AfD v Saški-Anhaltu ne bo uspela osvojiti absolutne večine, bo CDU po poročanju dpa morda poskušala sestaviti vlado s strankami na levici, kot sta SPD in Zeleni. Takšen dogovor bi verjetno zahteval tudi podporo Levice, za katero se je CDU zavezala, da ne bo sodelovala z njo.

Kako bo izid volitev v Saški-Anhaltu vplival na zvezno vlado, še zlasti če bi CDU in njeni koalicijski partnerji dosegli slabe rezultate tudi na volitvah 20. septembra v Berlinu in deželi Mecklenburg-Predpomorjansko, ni jasno. Slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič je sicer v nedavnem pogovoru za STA med drugim opozorila na dejstvo, da se podpora AfD krepi tudi na zahodu Nemčije, kar je nov element v političnem dogajanju v državi, s katerim se bosta morala tako politika kot družba soočiti.