Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP znižala za 0,5 odstotne točke na 1,9 odstotka. Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj.
Rast slovenskega gospodarstva
Prihodnje leto Evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi.
Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju.
Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka.
Povečana globalna negotovost
Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast.
Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni.
Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka.
Inflacija še višja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu
Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka.
Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oz. 3,9 odstotka BDP.
Ukrepi z negativnim javnofinančnim učinkom
V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP.
