Pomanjkanje kvir zabav zunaj Ljubljane, strah pred nasiljem in vse bolj omejeno izražanje lastne identitete so razlogi, zaradi katerih v Mariboru nastaja nov dogodek Odgovor je Kvir!. Organizatorici Alina Špan in Veronika Polajžer ter ena izmed nastopajočih, drag umetnica Miss Pearllicious želijo ustvariti prostor, kjer se lahko obiskovalci sprostijo, izrazijo svojo identiteto in se povežejo z drugimi.
V petek, 16. oktobra, bo v mariborskem Vetrinjcu – BarCodi potekal dogodek Odgovor je Kvir!, namenjen kvir skupnosti in vsem, ki želijo spoznati njeno kulturo, umetnost in glasbo. Ideja za dogodek je nastala iz preprostega opažanja: v Mariboru primanjkuje zabav, namenjenih kvir skupnosti, medtem ko se številni podobni dogodki še vedno osredotočajo predvsem na Ljubljano.
Organizatorki Alina Špan in Veronika Polajžer sta se zato odločili, da ne bosta več čakali na druge. Pri pogovorih o pomanjkanju tovrstnih dogodkov sta namreč večkrat naleteli na isto nezadovoljstvo.
»Vsi jamrajo, da ni zabave, in sva rekli: če ne bo kdo drug, bomo me,« je idejo za organizacijo povzela Alina Špan.
Dogodek se bo osredotočil na kvir himne, glasbo, nastope in ustvarjanje prostora, v katerem se posamezniki ne bodo počutili prisiljene skrivati ali prilagajati svoje identitete. Prav poseben čar bodo večeru dodale kraljice preobleke Akira Ve, Miss Sin Kunt in Miss Pearlicious s svojimi nastopi.
Več kot zabava: prostor, v katerem lahko ljudje preprosto obstajajo
Ime Odgovor je Kvir! se je porodilo spontano, navdih zanj pa sta organizatorki našli tudi v seriji Pose. Beseda »kvir« zanje ni zgolj oznaka za določeno identiteto, temveč nekaj, kar lahko povezuje ljudi z različnimi izkušnjami. Veronika Polajžer kvir razume kot skupnost in občutek pripadnosti, ki presega strogo določene identitetne oznake. Podobno razmišlja tudi Alina, ki opaža, da se vse več mladih identificira prav s tem izrazom, saj jim omogoča bolj odprt način razumevanja sebe.
»Zdi se mi, da je zelo odprt način identificiranja, da smo na koncu vsi enaki in si vsi želimo ljubezen,« je poudarila Alina.
Za organizatorki je pomembno predvsem to, da dogodek ne bo namenjen zgolj zabavi, temveč bo deloval kot prostor za povezovanje. Posebej želita nagovoriti študente in mlade, ki pogosto iščejo okolje, v katerem lahko svobodno izražajo svojo identiteto brez strahu pred obsojanjem. Za prizorišče sta izbrali Vetrinjc, saj ju je prepričala njegova intimnejša zasnova, kulturna usmerjenost in pripravljenost sodelovati pri izvedbi dogodka. Pri izbiri prostora sta upoštevali tudi vprašanje varnosti, ki je bilo pomemben del organizacijskih priprav.
Zakaj morajo kvir dogodki obstajati tudi zunaj Ljubljane?
Ena od osrednjih težav, na katero opozarjajo sogovornice, je centralizacija kulturnega dogajanja v Sloveniji. Čeprav se tudi v drugih mestih odvijajo dogodki za kvir skupnost, organizatorke menijo, da je možnosti za redno druženje še vedno premalo. Obisk dogodka v Ljubljani za nekoga iz Maribora ne pomeni zgolj nakupa vstopnice in poti do prizorišča. Pomeni tudi načrtovanje prevoza domov, prilagajanje voznih redov in odločanje, kako dolgo lahko posameznik ostane na dogodku.
»Včasih bi rad šel na zabavo ali dogodek, ampak ne za celo noč. Želel bi ob neki normalni uri priti domov,« je opozorila Veronika.
Če javni prevoz ne omogoča poznega povratka, se lahko obiskovalci znajdejo pred izbiro: ostati zunaj do prvih jutranjih povezav ali se zanašati na druge možnosti prevoza in ljudi, ki jih morda ne poznajo dobro. Za kvir posameznike je treba pri tem upoštevati še dodatno vprašanje osebne varnosti.
Alina ob tem opozarja, da centralizacije kulture ne gre razumeti zgolj kot posledice pomanjkanja zanimanja zunaj prestolnice. Pomembno vlogo ima tudi način razdeljevanja sredstev in podpore kulturnim dejavnostim.
Kvir kultura po njenem mnenju ne sme biti omejena na Ljubljano ali na mesec ponosa. Če naj skupnost postane vidnejša in bolj sprejeta, potrebuje dogodke skozi vse leto in v različnih krajih.
Strah pred nasiljem vpliva tudi na to, kako se ljudje oblačijo
Vprašanje varnosti je bilo pomembno že pri načrtovanju dogodka Odgovor je Kvir!. Organizatorji načrtujejo prisotnost varnostnikov, rediteljev in organizacijske ekipe, ki bo ves čas na voljo obiskovalcem. O dogodku bo obveščena tudi policija.
Posebno pozornost namenjajo poti domov. Obiskovalce želijo spodbuditi, da se po dogodku vračajo v skupinah, na prizorišču pa bodo na voljo tudi pripomočki za odstranjevanje ličil za tiste, ki si jih bodo želeli odstraniti pred odhodom.
Takšni ukrepi razkrivajo neprijetno protislovje: dogodek, ki naj bi omogočal svobodno izražanje, mora že vnaprej računati na možnost, da se bodo nekateri obiskovalci zaradi svoje zunanjosti ali identitete počutili ogrožene.
»Ne me judgat, ampak me je izjemno strah sovražnih napadov,« je povedala Miss Pearllicious.
Drag umetnica je opozorila, da se v Sloveniji pri javnem izražanju vse pogosteje počuti manj svobodno. Čeprav je študirala v Budimpešti, ki jo sama opisuje kot izrazito konservativno in homofobno okolje, se je tam pri izražanju identitete počutila bolj sproščeno kot ob nekaterih svojih vrnitvah v Slovenijo.
Ker je bolj maskulino izražajoča oseba, ima občutek, da je hitreje tarča nestrpnosti in nasilja. Zaradi tega se v javnosti včasih vede ali predstavlja bolj zadržano, kot bi si sama želela. Takšna prilagoditev ni nujno posledica spremembe osebnih želja, temveč strategija, s katero posameznik poskuša zmanjšati tveganje.
Tudi Alina opozarja na pritisk, da se morajo ljudje za javnost fizično prilagoditi družbenim pričakovanjem. Svoboda izražanja bi morala pomeniti možnost, da posameznik sam odloča o svojem videzu, ne pa da se mora pred odhodom od doma vprašati, ali bo zaradi oblačil, ličil ali načina izražanja postal tarča napadov.
Drag kot umetnost, upor in način izražanja
Pomemben del dogodka bo tudi drag kultura, ki jo bo predstavila Miss Pearllicious. Drag po njenem ni omejen na eno spolno identiteto ali način izražanja, temveč ponuja širok spekter umetniških možnosti.
»Da izraziš svoj spol, kakor želiš,« je pomen draga opisala Miss Pearllicious in poudarila, da lahko vključuje drag queens, drag kings in druge oblike izražanja.
Poleg preobrazbe in ličenja drag vključuje tudi lip-sync, komedijo, nastopanje in druge oblike odrskega ustvarjanja. Za Miss Pearllicious je postal pomemben način umetniškega izražanja, potem ko zaradi poškodbe ni mogla nadaljevati prejšnje poti v uprizoritvenih umetnostih. Do draga je prišla prek družbenih omrežij, pozneje pa je več let vadila ličenje in razvijala svojo podobo, preden se je predstavila širši skupnosti. Sčasoma jo je sprejela drag house, skupnost drag umetnikov, ki ji je omogočila nadaljnji razvoj.
Na dogodku obiskovalce čaka nastop, ki ga opisuje kot nekaj izrazito mariborskega, grungy in temačnega. Obenem želi poudariti, da drag ni le zabava, ampak tudi način, kako lahko posamezniki raziskujejo in izražajo različne vidike svoje identitete.
Od Freddieja Mercuryja do Lady Gaga: glasba kot del kvir zgodovine
Glasbeni program bo temeljil na kvir himnah, organizatorki pa sta pri pripravi izpostavili tri pomembne glasbene ikone: Freddieja Mercuryja, Madonno in Lady Gaga. Njihove zgodbe in vpliv na popularno kulturo predstavljajo različne načine, kako lahko glasba odpira prostor za drugačnost in preseganje družbenih norm.
Freddie Mercury je bil za organizatorki posebej pomemben zaradi svoje glasbene zapuščine, identitete in življenjske poti. Njegova umetnost je presegala pričakovanja svojega časa, skupina Queen pa je s svojim ustvarjanjem premikala meje popularne glasbe. Madonna je pomembna tudi zaradi podpore kvir umetnikom in skupnostim, medtem ko je Lady Gaga postala prepoznavna z odkrito podporo skupnosti LGBTQ+ in zagovarjanjem svobodnega izražanja.
Glasbeni izbor ne bo omejen na tuje izvajalce. Organizatorici napovedujeta tudi slovenske in balkanske izvajalce, zato bo program zajemal širši glasbeni prostor. Pri tem ostaja odprto tudi vprašanje, kaj sploh pomeni kvir himna. Ali mora pesem neposredno govoriti o istospolni ljubezni? Ali je pomembnejše, da jo izvaja kvir umetnik, ali pa je dovolj, da je določena skladba za skupnost skozi leta dobila poseben pomen?
Prav takšna vprašanja kažejo, da kvir kultura ni enotna ali strogo določena, temveč nastaja skozi glasbo, umetnost, osebne izkušnje in skupne trenutke.
»Stigmatično«: kakšen je položaj kvir skupnosti v Mariboru?
Na vprašanje, kako bi opisala trenutno stanje kvir kulture v Mariboru, je Miss Pearllicious odgovorila kratko: »Stigmatično.«
Alina opaža, da se je v zadnjih letih povečal občutek nestrpnosti. Omenila je tudi primere napadov na istospolne pare in druge incidente, ki po njenem kažejo, da se lahko posamezniki zaradi javnega izražanja naklonjenosti ali identitete znajdejo v neprijetnih oziroma nevarnih situacijah. Veronika je dodala, da jo skrbi širjenje sovražnega razmišljanja med mladimi. Po njenem mnenju nestrpnost ni omejena na Maribor, temveč je del širšega dogajanja v družbi.
Ob tem sogovornice poudarjajo, da posamezen dogodek ne more rešiti vseh težav. Za trajnejše spremembe je potrebna redna kulturna dejavnost, več podpore organizatorjem in možnosti, da se skupnost povezuje tudi zunaj večjih festivalov in junijskega meseca ponosa. Alina meni, da je za dolgoročno vidnost pomembno, da so kvir dogodki stalni in dostopni, ne pa odvisni zgolj od občasnih pobud ali razpoložljivih sredstev.
Cilj je preprost: možnost, da si to, kar si
Organizatorki si želita, da bi obiskovalci dogodek zapustili z občutkom, da so našli prostor, kjer se lahko sprostijo, spoznajo nove ljudi in se izrazijo brez potrebe po opravičevanju lastne identitete. Toda sporočilo dogodka je namenjeno tudi širši javnosti. Kvir skupnost ne želi zgolj prostora za zabavo, temveč možnost, da v mestu obstaja in sodeluje v javnem življenju, ne da bi morala svojo prisotnost nenehno upravičevati.
Miss Pearllicious verjame, da lahko večja vidnost sčasoma pomaga zmanjševati stigmo. Bolj ko se ljudje srečujejo s kvir umetnostjo in posamezniki, manj prostora ostaja za predstave, ki temeljijo na strahu in nepoznavanju. Veronika pa je svojo željo za obiskovalce strnila v preprosto sporočilo: da najdejo prostor, ki jim je blizu, skupnost, v kateri se lahko sprostijo, in možnost, da so pristni.
Odgovor je Kvir! tako ni le ime dogodka, temveč tudi povabilo k razmisleku o tem, komu pripada javni prostor in kdo se v njem lahko počuti varno. Če želijo organizatorke doseči svoj cilj, bo pomembno, da takšni dogodki v Mariboru ne ostanejo osamljen večer, temveč postanejo del bolj rednega in dostopnega kulturnega dogajanja.
