V zadnjem obdobju so cene zemeljskega plina na evropskih borzah sicer pogosto nihale, predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar to ne pomeni, da se enako dogaja tudi pri računih za gospodinjstva. Ključno je razumeti razliko med borznimi cenami in dejanskimi cenami za končne uporabnike, saj ti dve ravni delujeta precej različno, piše Svet24.
Kratkoročna dogajanja na borzah za zdaj ne pomenijo višjih položnic
Borze energentov so zelo občutljive na dnevne spremembe, medtem ko so cene za gospodinjstva bistveno bolj stabilne in se lahko dalj časa sploh ne spreminjajo. Razlog za to je v načinu nabave plina: dobavitelji energent kupujejo postopno in za daljša obdobja, s čimer ublažijo vpliv kratkoročnih nihanj. Zato skoki na borzah praviloma nimajo neposrednega vpliva na mesečne stroške gospodinjstev.
Trenutni podatki s trga ne kažejo na pritiske za rast cen. Nabavne cene plina za leto 2026 se gibljejo okoli 43 evrov na megavatno uro, za leto 2027 pa naj bi se znižale na približno 34 evrov na megavatno uro. Takšni trendi nakazujejo možnost postopnega zniževanja cen tudi za končne uporabnike v prihodnjih letih, čeprav se lahko razmere na trgih še spremenijo.
Dodatno varovalko predstavlja tudi uredba, ki za morebitno zvišanje cen zahteva predhodno soglasje vlade. Ob tem plinski sistem v Sloveniji ostaja zanesljiv, oskrba stabilna, cene za gospodinjstva pa precej manj podvržene nihanjem kot na mednarodnih trgih. Kratkoročna dogajanja na borzah tako za zdaj ne pomenijo višjih položnic.
