Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki prinaša obsežen paket sprememb na področju davkov, energetike, socialnih prispevkov in gospodarstva. Med najbolj opaznimi ukrepi je možnost začasnega znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko toploto ter les za kurjavo z zdajšnjih 22 na 9,5 odstotka v primeru energetske krize ali izrednih razmer. Vlada bi lahko tak ukrep uvedla za največ devet mesecev, gospodinjstvom pa bi to prineslo nižje mesečne stroške za ogrevanje in elektriko. Po izračunih bi lahko povprečno gospodinjstvo pri elektriki prihranilo več kot 60 evrov v devetih mesecih, večje družine pa še precej več, so izračunali pri Žurnal24.
Za koliko bi se lahko znižale cene?
Zakon predvideva tudi znižanje DDV na nekatera osnovna živila na pet odstotkov. Med izdelki, ki bi bili ceneje obdavčeni, so moka, kruh, testenine, mleko, meso, jajca, sadje, zelenjava in sladkor. Če bi trgovci nižji DDV v celoti prenesli na kupce, bi se cene posameznih izdelkov znižale za približno štiri odstotke, piše Žurnal24. Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo, da zakon ne vsebuje posebnih varovalk, ki bi trgovcem preprečevale, da razliko pri DDV delno zadržijo v svojih maržah.
Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo?
Pomembna novost je tudi ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in za samostojne podjetnike, ki dejavnost opravljajo kot popoldanski s. p. Zakon hkrati uvaja razvojno kapico pri visokih plačah, spreminja obravnavo normirancev ter odpira vrata večjemu sodelovanju med javnim in zasebnim zdravstvom. Po novem bi zdravstveni delavci iz javne mreže lahko ponovno delali tudi pri zasebnikih, odpravljajo pa se tudi omejitve pri sklepanju pogodb med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci.
Predlagatelji zakona iz vrst SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice poudarjajo, da gre za nujen odziv na visoke življenjske stroške, energetsko negotovost in prevelike obremenitve gospodarstva. Prepričani so, da bodo ukrepi izboljšali konkurenčnost Slovenije, povečali kupno moč prebivalstva in razbremenili podjetja ter upokojence.
Kaj pravijo nasprotniki?
Povsem drugače pa zakon vidijo sindikati in opozicija. Sindikalne centrale opozarjajo, da bi lahko zakon povzročil okoli milijardo evrov izpada javnih prihodkov, kar bi lahko resno ogrozilo financiranje zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Kritični so predvsem do znižanja prispevkov in davkov brez jasnega načrta, kako bo država nadomestila izgubljeni denar. Opozarjajo tudi, da bi nekateri ukrepi koristili predvsem bolje plačanim posameznikom in podjetjem, medtem ko bi posledice morebitnega primanjkljaja dolgoročno občutili vsi prebivalci.
Sindikati so zato že napovedali začetek aktivnosti za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Podobne pomisleke imajo tudi stranke odhajajoče koalicije, ki menijo, da zakon preveč posega v različna področja hkrati in prinaša številna odprta vprašanja glede njegove ustavne dopustnosti ter dolgoročnih posledic za javne finance.
