Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka. Hkrati je občutno zvišal tudi napoved inflacije.
Pozitiven popravek ni presenečenje
IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno.
Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno.
Povišana tudi napoved za inflacijo
Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna.
Kljub boljši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka).
Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP.
Kaj pa ostale države?
Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka napoveduje.
Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila.
Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno.
Svetovno gospodarstvo se je soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov
Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.
V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami.
Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov – države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig.
Razlike med državami se povečujejo
Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov.
Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev.
Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki.
Javni dolg je visok
Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.
Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco – če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale.
IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo.
Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine.
STA
