Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila energetske razmere, to pa ob začetku ogrevalne sezone povečuje tveganje za poglobitev energetske revščine. Nevladniki pozivajo k spremembam navad in ukrepom države, ministrstvo pa odgovarja, da ob obstoječih že pripravlja nove rešitve. Upa tudi na referendumsko potrditev znižanja DDV na del energentov.
Slovenija v zadnjem obdobju beleži rekordno visoke cene pogonskih goriv, ob prehodu v hladnejši del leta pa gospodinjstva čakajo še stroški ogrevanja. Cene kurilnega olja, s katerim se še vedno ogrevajo številna slovenska gospodinjstva, tudi po vladnih ukrepih – oprostitvi določenih dajatev in znižanju trošarin, tudi prek zakonodajnih sprememb – ostajajo blizu rekordnih, cene lesnih goriv pa so bile po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije konec poletja za okoli petino višje kot ob zaključku lanske kurilne sezone.
Podražitev plina sta doslej napovedala Plinarna Maribor, in sicer za deset odstotkov, in Petrol, kjer pa so navedli, da dvig ne bo bistven. Dobavitelji električne energije medtem zagotavljajo, da do konca leta skokov cen ne bo, pozneje pa da so možne korekcije navzgor, a manjše.
V Sloveniji 6,8-odstotna stopnja energetske revščine
V teh razmerah se ob začetku ogrevalne sezone vnovič odpira vprašanje energetske revščine, ki je bila lani po podatkih statističnega urada 6,8-odstotna, kar pomeni, da je bilo energetsko revnih 59.00 gospodinjstev oz. 100.000 oseb. Energetska revščina v Sloveniji ostaja resen družbeni izziv, tveganje za njeno nadaljnje poglabljanje pa je glede na geopolitične nestabilnosti in nihanja na energetskih trgih zmerno do visoko, sta za STA izpostavila Lidija Živčić in Quentin Drouet iz v društva za sonaraven razvoj Focus. “Visoki stroški energije že sedaj neproporcionalno močno obremenjujejo socialno najšibkejše – predvsem starejše, enostarševske družine in tiste, ki živijo v energetsko potratnih, starejših stavbah,” sta opozorila. Ljudem za omilitev težav svetujeta spremembo navad, pri čemer naj se pozanimajo o praktičnih nasvetih za zmanjšanje porabe energije v vsakdanjem življenju brez visokih finančnih vložkov; energetsko prenovo za dolgoročne prihranke s pomočjo programov Eko sklada ter povezovanje v energetske skupnosti za lokalno in skupnostno upravljanje energije, denimo v skupnostne sončne elektrarne.
Eko sklad z več oblikami pomoči
V Eko skladu sicer v okviru odprtih javnih pozivov ZER 2024 in ZER – Vzhodna Slovenija energetsko revnim gospodinjstvom ponujajo do 100-odstotne nepovratne finančne spodbude v višini do 18.000 evrov oziroma do 19.800 evrov, kadar so potrebna dodatna nujna dela. Sredstva je mogoče nameniti za ukrepe, kot so toplotna izolacija, zamenjava oken in vrat ter posodobitev ogrevalnih sistemov. Prejemnikom denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka je na voljo tudi 100-odstotna nepovratna finančna spodbuda za njihov delež stroška pri investiciji skupnih naložb energetske prenove večstanovanjskih stavb ter pri investiciji skupnih naložb ogrevanja starejših večstanovanjskih stavb, so za STA spomnili na Eko skladu. “Vlagateljem, ki se soočajo z energetsko revščino in potrebujejo pomoč pri prijavi na javne pozive, so na voljo koordinatorji,” so povedali.
Po oceni nevladnikov izziv sistemska sredstva za pravičen energetski prehod
Mora pa država narediti še več, sta pozvala Živčić in Drouet. Vlada bi morala na kratek rok povečati ali vsaj ohraniti enak obseg sredstev za subvencije za učinkovito rabo energije, nadaljevati izvajanje ukrepov nacionalnega akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine, pripraviti nadaljevanje akcijskega načrta za obdobje po 2026, predvsem pa vzpostaviti nacionalno mrežo za obravnavo energetske revščine tako pozimi kot poleti, sta nanizala. Spodbujati bi bilo treba tudi delitev viškov energije iz obnovljivih virov med proizvajalci in gospodinjstvi ter gospodinjstvom, ki izpolnjujejo dohodkovne pogoje, omogočiti delitev energije brez obračunavanja omrežnih/operativnih stroškov, sta ocenila. Največji izziv za spopad s to problematiko pa je po njunih besedah pomanjkanje politične volje ter sistemskih sredstev za pospešitev pravičnega energetskega prehoda in krepitev lokalne energetske suverenosti. “Slednja je pomembna za zmanjšanje odvisnosti od mednarodnih geopolitičnih razmer pri naših vsakodnevnih potrebah, kot so prevoz, ogrevanje domov, razsvetljava in tako dalje,” sta pojasnila.
Ministrstvo: Do leta 2032 za energetsko in mobilnostno revščino skoraj 480 milijonov evrov
Medtem so na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko za STA poudarili, da poleg omenjenih ukrepov, pripravljenih v sodelovanju z Eko skladom, že pripravljajo dodatne rešitve. “Ukrepi so usmerjeni predvsem v energetsko prenovo stavb, zmanjšanje porabe energije in stroškov gospodinjstev ter zagotavljanje strokovne pomoči pri izvedbi naložb,” so navedli. Dolgoročnejšo podporo energetsko revnim in ranljivim gospodinjstvom bo po njihovih navedbah zagotavljal evropski Socialni sklad za podnebje. Slovenija bo v obdobju 2026-2032 upravičena do 358 milijonov evrov evropskih sredstev, skupaj z nacionalnim sofinanciranjem pa je za ukrepe na področju energetske in mobilnostne revščine predvidenih do 477,3 milijona evrov, so povedali. Osnutek socialnega načrta za podnebje, ki ga je Slovenija aprila letos predložila Evropski komisiji, med drugim predvideva nadaljnje spodbude za energetsko prenovo stanovanjskih stavb in stanovanj v večstanovanjskih stavbah, prenovo javnih najemnih stanovanj, vključevanje ranljivih gospodinjstev v energetske skupnosti ter dodatno informiranje in svetovanje, so spomnili. Se pa načrt še posodablja, zato se pogoji, časovnica in način izvajanja posameznih ukrepov še usklajujejo.
O znižanju DDV na del energentov na referendumu
Živčić in Drouet sta v zvezi s tem izpostavila, da bo učinkovita in uspešna izvedba tega načrta velik izziv, saj da obstaja nevarnost, da sredstva iz evropskega sklada ne bodo dosegla tistih, ki jih najbolj potrebujejo. “Da bi zmanjšali to tveganje, je treba vzpostaviti dobro sodelovanje med institucijami, kot sta Eko sklad in Borzen, ter številnimi akterji, ki na terenu nudijo podporo ranljivim skupinam – od centrov za socialno delo do socialnih organizacij,” sta pristavila. Resorni minister Jernej Vrtovec medtem upa tudi, da bodo volivci prepoznali pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki je med drugim predvidel možnost začasnega znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo z 22 na 9,5 odstotka, in ga bodo na prihajajočem referendumu podprli. Na vprašanje, ali imajo pripravljen plan B, če bo zakon padel, pa so na ministrstvu odvrnili da “vlada dogajanje pozorno spremlja, proučuje različne ukrepe in pripravlja več možnih scenarijev”.
S svojimi predlogi tudi opozicija
O pozivu opozicijske Svobode k uvedbi dvostopenjskega zimskega energetskega dodatka, ki bi ga v prvi polovici tega meseca izplačali prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ter energetskega predplačila za nakup kurilnega olja, pelet in drv za gospodinjstva z visokimi stroški ogrevanja, ki bi ga za predvidoma 15.000 gospodinjstev izpeljali v novembru, so na ministrstvu dejali le, da je treba vsak tak predlog skrbno preučiti.
STA
