Študenti in mladi iz več evropskih držav se pripravljajo na usklajeno protestno akcijo, s katero želijo opozoriti na militarizacijo Evrope, vse dražje življenje, nedostopna stanovanja in negotovo prihodnost generacije, ki naj bi nosila posledice današnjih političnih odločitev. Med sodelujočimi državami je tudi Slovenija, protestna akcija pa je napovedana za 20. november 2026.
“Fight for Our Future, Not Their Wars”
Evropski študenti in mladinske organizacije napovedujejo mednarodno stavko in proteste pod geslom Fight for Our Future, Not Their Wars (Borimo se za svojo prihodnost, ne za njihove vojne). V petek, 20. novembra, naj bi dijaki in študenti v različnih državah organizirali protestne shode, izhode iz učilnic, študentske skupščine in druge oblike javnega izražanja nezadovoljstva.
Pobuda je nastala kot odgovor na vse večje nezadovoljstvo mladih zaradi evropskih politik, ki po oceni organizatorjev dajejo prednost oboroževanju in vojaškim izdatkom pred izobraževanjem, zdravstvom, stanovanjsko politiko in socialno varnostjo. Med sodelujočimi državami organizatorji med drugim navajajo Slovenijo, Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Portugalsko, Španijo in Švedsko.
Kje in kdaj bo protest v Sloveniji?
Slovenija je navedena med državami, ki sodelujejo pri mednarodni mladinski mobilizaciji. Vendar je treba razlikovati med potrditvijo sodelovanja države v širši pobudi in potrditvijo konkretnega shoda v posameznem mestu.
Na družbenih omrežjih so se pojavili pozivi, ki omenjajo Ljubljano kot eno od prizorišč evropskega protesta 20. novembra. Toda do 5. novembra ni bilo mogoče neodvisno potrditi uradnega prizorišča, ure začetka in lokalnega organizatorja tega shoda. Zato Kongresnega trga, Prešernovega trga ali druge lokacije ne moremo navajati kot potrjenega prizorišča mednarodne stavke.
Pomembno je tudi, da se širša evropska mobilizacija ne omejuje zgolj na en dan. Organizacija Stop ReArm Europe napoveduje dodatne protestne in civilnodružbene aktivnosti med 20. in 22. novembrom, pri katerih naj bi sodelovali tudi sindikati, mirovna gibanja in druge civilnodružbene organizacije. To pomeni, da ne gre nujno za en sam velik protest na eni lokaciji, temveč za koordinirano evropsko akcijo, ki bo v različnih državah potekala v različnih oblikah.
Zakaj se mladi po Evropi mobilizirajo?
Protesti niso nastali zaradi enega samega političnega vprašanja. V ozadju je širše nezadovoljstvo z evropskimi političnimi in gospodarskimi razmerami, pri čemer mladi opozarjajo, da se od njihove generacije pričakuje, da bo nosila posledice odločitev, pri katerih nima dovolj besede.
Naraščajoča militarizacija Evrope
Ena osrednjih zahtev organizatorjev je nasprotovanje povečevanju vojaških izdatkov, oboroževanju in ponovnemu uvajanju obveznega služenja vojaškega roka. Mladi opozarjajo na protislovje med vlaganjem ogromnih javnih sredstev v vojaške zmogljivosti in pomanjkanjem sredstev za šolstvo, zdravstvo ter socialno varnost. Organizatorji nasprotujejo tudi vključevanju izobraževalnih ustanov v vojaške projekte in širjenju vojaškega rekrutiranja med mladimi. Zahtevajo več vlaganja v diplomacijo, spoštovanje mednarodnega prava in mirno reševanje konfliktov.
Nedostopna stanovanja in vse višji življenjski stroški
Za številne mlade je samostojno življenje postalo vse težje dosegljivo. Visoke najemnine, negotove zaposlitve in življenjski stroški pomenijo, da tudi redna zaposlitev ne zagotavlja nujno finančne samostojnosti. Podatki Eurostata za leto 2024 kažejo, da je bilo v Evropski uniji kar 24,1 odstotka mladih, starih od 15 do 29 let, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti. Pri celotnem prebivalstvu je bil delež 21 odstotkov. Poleg tega je 9,7 odstotka mladih v EU živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške namenila najmanj 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. To ni zgolj vprašanje udobja. Stanovanjska negotovost vpliva na možnost nadaljevanja izobraževanja, ustvarjanja družine, sprejemanja zaposlitvenih priložnosti in načrtovanja prihodnosti.
Nezadostno financiranje izobraževanja in javnih storitev
Mladi zahtevajo dostopnejše in kakovostnejše izobraževanje, boljše pogoje v šolah in na univerzah ter večjo podporo javnim zdravstvenim in socialnim ustanovam. Njihov argument je, da bi morale biti javne investicije usmerjene v dolgoročno izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, ne zgolj v kratkoročne politične in vojaške prioritete.
Podnebna kriza in negotova prihodnost
Pomemben del zahtev je tudi nasprotovanje politikam, ki po mnenju organizatorjev poglabljajo podnebno krizo in dajejo prednost fosilnim gorivom ter vojaško-industrijskim interesom pred trajnostnim razvojem. Podnebne spremembe namreč niso abstraktna težava prihodnosti. Vplivajo na prehransko varnost, zdravje, gospodarstvo in življenjske pogoje ljudi, ki bodo njihove posledice občutili še desetletja.
Kaj konkretno zahtevajo mladi?
V manifestu mednarodne pobude International Youth Strike so predstavljene naslednje zahteve:
-
Konec militarizacije in oboroževalne tekme: nasprotovanje povečevanju vojaških izdatkov in politikam ponovnega oboroževanja.
-
Vlaganje v javne storitve: več sredstev za izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in mladinske programe.
-
Nasprotovanje obveznemu služenju vojaškega roka: mladi ne želijo, da bi bila njihova prihodnost določena z vojaškimi obveznostmi.
-
Diplomacija namesto vojne: spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in mirnega reševanja konfliktov.
-
Podnebna pravičnost: ukrepi proti podnebnim spremembam in opuščanje politik, ki povečujejo okoljsko škodo.
-
Boljša prihodnost za mlade: dostopnejša stanovanja, dostojne zaposlitve in večja socialna varnost.
Pomembno je poudariti, da gre za zahteve organizacij, ki sodelujejo pri mednarodni pobudi, in ne za enotno politično stališče vseh evropskih mladih.
Zakaj bi moral protest zanimati tudi tiste, ki niso več mladi?
Čeprav je pobuda usmerjena predvsem v dijake in študente, so njene zahteve pomembne za širšo družbo. Vprašanje stanovanj ni omejeno na študentske sobe. Vse višji življenjski stroški vplivajo na družine, zaposlene in upokojence. Pomanjkanje zdravnikov, preobremenjenost šolstva in negotove zaposlitve niso težave ene generacije, temveč vprašanja, ki določajo kakovost življenja celotnega prebivalstva.
Podobno velja za militarizacijo. Odločitve o javni porabi, obrambnih proračunih in morebitnem služenju vojaškega roka imajo posledice za vse državljane. Mladi pa so med tistimi, ki bi lahko posledice teh odločitev občutili najdlje. Tudi podnebna politika presega generacijske razlike. Današnje odločitve o energetiki, prometu, industriji in varovanju okolja bodo vplivale na življenjske razmere prihodnjih generacij.
Bistvo protestnega sporočila je zato širše od nasprotovanja posameznim vladam ali političnim odločitvam: mladi zahtevajo, da se njihova prihodnost ne obravnava kot postranska posledica interesov politike in gospodarstva.
Mobilizacija se bo nadaljevala tudi po 20. novembru
Mednarodna mladinska stavka je del širše evropske mobilizacije. Organizacija Stop ReArm Europe napoveduje aktivnosti med 20. in 22. novembrom, pri katerih naj bi sodelovali tudi sindikati, mirovne organizacije in civilnodružbene skupine. Njihovo skupno sporočilo je Welfare, not Warfare oziroma “socialna blaginja, ne vojskovanje”. Med zahtevami so dostopna stanovanja, dostojne plače, kakovostne javne storitve in zmanjšanje militarizacije evropskih družb.
Ali bo slovenski del mobilizacije dosegel večji odziv, bo pokazalo dogajanje v prihodnjih tednih. Za zdaj ostajajo podrobnosti o lokalnem shodu v Ljubljani in njegovih organizatorjih nepojasnjene. Jasno pa je, da se evropska mladinska gibanja vse bolj povezujejo okoli vprašanj, ki neposredno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Njihovo sporočilo je, da prihodnosti ne želijo zgolj opazovati, temveč želijo sodelovati pri odločanju o njej.














